Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
fevdálka -e ž (ȃ)
v fevdalizmu pripadnica vladajočega razreda: fevdalka s številnimi gradovi
SSKJ²
grád2 -ú in -a m, mn. gradôvi (ȃ)
1. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi
2. zastar. mesto1: Turki so prisegli porušiti stolni grad
● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
SSKJ²
okólen -lna -o prid. (ọ̑)
1. knjiž. ki je okoli, v bližini česa: železniška postaja, trg in okolne ulice / tekmovalci bodo nastanjeni v okolnih hotelih / namazati rano in okolno kožo / okolna temperatura zraka
2. star. okoliški: gradovi po okolnih hribih; okolne vasi
♦ geol. okolna kamnina kamnina, v kateri je rudišče
SSKJ²
ponášati se -am se nedov. (ȃ)
1. navadno v zvezi s s, z z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: ponašati se z bogastvom, junaštvom, lepoto, znanjem; rad se ponaša s svojimi otroki; ponašati se z uspehom na olimpijadi; ponaša se, da je prišla prva na Triglav / s takim pesnikom se narod lahko ponaša
2. z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo: naša ekipa se ponaša z drugim mestom na svetu; ponašal se je s pristno francoskim naglasom / ta reforma se ne more ponašati z doslednostjo / ekspr. hribi se ponašajo s starimi gradovi in razvalinami
3. zastar. vesti se, obnašati se: ne zna se ponašati; nespodobno, prijazno se ponašati
4. zastar. uspevati: nekatere vrste sadja se pri nas dobro ponašajo
    ponášati nar. gorenjsko
    pomagati nositi: ponašal ji je jerbas; spremljala je moža in mu ponašala prtljago
SSKJ²
žláhta -e ž (ȃ)
1. pog. sorodstvo, sorodniki: povabiti vso žlahto; bogata, vplivna žlahta; oni so naša daljna žlahta / stanovati pri žlahti; žlahta po očetovi strani
2. zastar. plemstvo: gradovi žlahte / poljska žlahta šlahta
● pog. fant je naša žlahta naš sorodnik; pog. najbrž me ne poznaš, čeprav sva žlahta sorodnika; star. nisem vedel, da je moja žlahta moj sorodnik; pog. midva sva si še nekaj v žlahti dolguješ mi še nekaj; pog. biti (si) v žlahti (s kom) v sorodstvu, sorodu; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
češki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
češka češko pridevnik
IZGOVOR: [čéški]
ZVEZE: češka krona, češka zbrojevka
Celotno geslo ePravopis
Sucre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Sucreja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Venezueli
IZGOVOR: [súkre], rodilnik [súkreja]
BESEDOTVORJE: Sucrejčan, Sucrejčanka, Sucrejčanov, Sucrejčankin, sucrejski
Celotno geslo ePravopis
Turena
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Turene samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [turéna], rodilnik [turéne]
BESEDOTVORJE: Turenčan, Turenčanka, Turenčanov, Turenčankin, turenski

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
míkati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.
2.
brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.
3.
kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.
Celotno geslo Vezljivostni G
privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi
Celotno geslo Frazemi
gradíti Frazemi s sestavino gradíti:
gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradove v obláke
Celotno geslo Frazemi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
Celotno geslo Frazemi
zlát Frazemi s sestavino zlát:
bíti v zláti sredíni, bíti zláta dúša, častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, držáti se zláte sredíne, gradíti zláte gradôve v obláke, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, končáti v zláti sredíni, obétati zláte gradôve, odkríti zláto jámo, ostáti v zláti sredíni, postáti zláta jáma, sípati zláta kámena v koríto, zídati zláte gradôve v obláke, zláta dúša, zláta jáma, zláta knjíga, zláta mladína, zláta sredína, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi, zláto têle

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gradȋčək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
Število zadetkov: 16