Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
stavítelj -a m (ȋ)
zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale
SSKJ²
stolpíčast -a -o prid. (í)
1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo
2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu
SSKJ²
stolpíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od stolp(ič): od gradu je ostalo le obzidje s stolpički
SSKJ²
stolpíčje -a s (ȋ)
več stolpičev, stolpiči: stolpičje gradu
SSKJ²
strašíti -ím in strášiti -im nedov. (ī í; á ȃ)
1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi
// vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno
2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši
3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho
    strašèč -éča -e:
    ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho
SSKJ²
strašljív -a -o prid.(ī í)
1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
2. boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv
    strašljívo prisl.:
    strašljivo se ozirati; njene besede so zvenele skoraj strašljivo
    ●     ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo
SSKJ²
veličástje -a s (ȃ)
knjiž. veličastnost: veličastje gradu; veličastje gor / ekspr. pomlad je v vsem veličastju prišla v deželo
SSKJ²
zaklétost -i ž (ẹ̑)
po ljudskem verovanju stanje zakletega: rešiti kraljeviča iz zakletosti; zakletost gradu
● knjiž. težko je razumeti njegovo zakletost v zemljo preveliko navezanost nanjo
SSKJ²
zanesenják -a m (á)
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: v gradu so zanesenjaki uredili muzej; bil je zanesenjak z zelo naprednimi nazori; čustven, fanatičen, romantičen zanesenjak / gledališki, planinski, športni, tehnični zanesenjak
SSKJ²
zaostáti -stánem dov. (á ȃ)
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici
    zaostàl -ála -o:
    v rasti zaostal otrok; 
prim. zaostali
SSKJ²
zidôvje -a s (ȏ)
več zidov, zidovi: zidovje poka, se ruši; debelo, kamnito zidovje; zidovje starega gradu / mesto je obkrožalo visoko zidovje obzidje
SSKJ²
zunánjščina -e ž (ȃ)
1. zunanja stran, površina česa: popleskati zunanjščino stavbe; freske na zunanjščini cerkve / izolirana zunanjščina avtomobila
2. celota iz okolja vidnih značilnosti stvari, osebe: spremeniti zunanjščino palače; srednjeveška zunanjščina gradu / ekspr.: z operacijo so mu polepšali zunanjščino zunanjost; dekle lepe zunanjščine
SSKJ²
gradník2 -a m (í)
star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast
SSKJ²
graščák -a m (á)
1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani
2. lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine
SSKJ²
graščákinja -e ž (á)
graščakova žena ali lastnica gradu: graščak in graščakinja sta povabila goste
SSKJ²
kastelán -a m (ȃ)
knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani
SSKJ²
kastelánka -e ž (ȃ)
knjiž. gospodarica ali poveljnica gradu: lepa kastelanka
SSKJ²
palácij -a m (á)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu:
SSKJ²
pálas -a m (ȃ)
um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni
SSKJ²
sobána -e ž (ȃ)
nav. ekspr. velika soba, zlasti v gradu, palači: gospoda se zabava v zgornjih sobanah; grajska sobana; razkošno opremljena sobana
● zastar. predavatelj je vstopil v sobano, polno študentov v veliko predavalnico, v velik razred
Število zadetkov: 80