Zadetki iskanja
predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete
♦ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti
knjiž. kdor kaj obnovi: obnovitelji gradu so že začeli z delom / obnovitelji gledališča
1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti
2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho
nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča
// kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik
♦ pravn. dobroverni posestnik
1. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: prekop povezuje reki / namakalni prekopi; plovni prekop; Sueški prekop
2. nar. severovzhodno (odvodni) jarek: voz je zapeljal čez prekop
3. star. (obrambni) jarek: širok prekop okoli gradu
4. glagolnik od prekopati: prekop najdišča / prekop groba
knjiž. preureditev: preuredba notranjščine gradu / lotil se je preuredbe svojega gospodarstva / družbene preuredbe spremembe
z jezdenjem priti: prijezditi do reke, iz gradu / prijezditi na konju / ekspr. prijezditi s kolesom pripeljati se
1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti
2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered
arhit. po vsej višini naprej pomaknjeni del zunanje stene stavbe: pročelje gradu je na obeh straneh zaključeno z rizalitoma
glagolnik od sanirati: sanacija starega gradu / sanacija vodnjakov / prevzeti sanacijo premogovnika; sklep o sanaciji banke; postopek za sanacijo / finančna sanacija
knjiž. plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja: sesutine pod plazom / skalne sesutine / pot na vrh vodi čez sesutine
● knjiž. na hribu so sesutine gradu razvaline
1. kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo: sled se je v gozdu izgubil; sledovi vodijo k potoku; brisati sledove; iskati, najti, opaziti sledove; ranjena srna je puščala krvav sled za seboj; lisičji, zajčji sledovi; sled avtomobilskih koles; v snegu so vidni sledovi čevljev, živine / iti po sledu divjačine; šel je za sledom sani
// nav. mn. kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo: odstraniti sledove potresa; pospraviti steklenice in druge sledove zabave; udarci biča so puščali črne sledove na hrbtih jetnikov; sledovi bitke, bombardiranja; sledovi merjaščevega ritja / sledovi umazanih prstov na knjigi; moker sled solz na licih / sledovi prestanega trpljenja
// kar ostane kje in omogoča, da se kaj najde, razkrije: sledovi za pobeglim kaznjencem vodijo v tujino; tat ni pustil sledov; po sledovih sklepam, da je skušal nekdo vlomiti
2. navadno s prilastkom kar ostane kot posledica kakega dejstva: njegovo delovanje pri nas je pustilo globoke sledove; pri otroku so še vidni sledovi neprimerne vzgoje v zgodnjem otroštvu; to so sledovi praznoverja
3. navadno s prilastkom majhen del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: od nekdaj velikega gradu je ostal le še sled; najti sledove rimske stavbe; slabo vidni sledovi obzidja / sledovi starih kultur
4. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: to je le sled nekdanje lepote, ljubezni; v njem je še bil sled življenja / v njej ni niti sledu maščevalnosti nič; o vročini ni niti sledu ni vroče
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; ekspr. izginil je brez sledu neznano kam; policisti so vlomilcem že na sledu po znakih, znamenjih sklepajo, kje so, kdo so vlomilci; ekspr. v teh pesmih ni sledov ekspresionizma te pesmi nimajo ekspresionističnih značilnosti; ekspr. v meni je ostal sled žalosti še sem nekoliko žalosten; ekspr. v časopisu ni bilo sledu o teh dogodkih ni bilo nič napisano o njih; o izginulem otroku, za izginulim otrokom ni sledu nihče ne ve, kje je
♦ kem. element nastopa v tej snovi v sledovih v zelo majhni količini; lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja; pravn. latentni sledovi; snemanje sledov prenašanje sledov (na drugo podlago) zaradi identifikacije
1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, območij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda
2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda
// cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi
3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde
// arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda
● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve
♦ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »