- 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva
// pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi - 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo
- 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih
● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan
♦ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus
Zadetki iskanja
♦ nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; cestna ovira, ležeči policaj: cestne grbine; vožnja čez grbine; Kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin E (↑)gŕba
● pog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan