Zadetki iskanja
Kamnarstvo
Celotno geslo
ePravopis
mikronezijski
Predlog
mikronezijska mikronezijsko pridevniknanašajoč se na državo v Oceaniji
nanašajoč se na otočja v Tihem oceanu
IZGOVOR: [mikronézijski]
SSKJ²
nasèk -éka m (ȅ ẹ́)
teh. vzporedni grebeni na pili: pila z gostim nasekom / dvojni nasek križajoča se naseka
teh. vzporedni grebeni na pili: pila z gostim nasekom / dvojni nasek križajoča se naseka
SSKJ²
navòj -ôja m (ȍ ó)
1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev
♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja
2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji
// navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih
1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev
♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja
2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji
// navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih
Svetokriški
oblati nedov. oblati: hudu je shivu, hudu je vmerl, inu sdaj hudizhy v'pakli s'gorezhmij grebeni, inu tudi vaſſ bodò ublali del. mn. m, zhe taku bote dellali (V, 36) ← nem., srvnem. hobeln ‛oblati’
Geologija
SSKJ²
okováti okújem dov., okovál (á ú)
1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje
2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje
1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje
2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje
- okován -a -o:
z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata
SSKJ²
ostríti -ím nedov., ostrèn (ī í)
1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe
// dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / ostriti svinčnik šiliti
2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni
// delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo
3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho
// delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus
4. knjiž. večati1, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest
● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti
1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe
// dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / ostriti svinčnik šiliti
2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni
// delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo
3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho
// delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus
4. knjiž. večati1, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest
● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti
- ostrèč -éča -e:
konj z ostrečimi ušesi; ostreča se nasprotja
Pravopis
ostríti -ím nedov. ôstri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; ostrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nož; ~ sluh; neobč. ostriti komu kaj ~ gledalcem okus
ostríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. V mraku se ~ijo grebeni
ostríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. V mraku se ~ijo grebeni
SSKJ²
ostrozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni
● knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda
ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni
● knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda
Celotno geslo
ePravopis
Pacifik
Predlog
Pacifika samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Pacifiški ocean
IZGOVOR: [pacífik], rodilnik [pacífika]
BESEDOTVORJE: pacifiški
SSKJ²
píla -e ž (í)
orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
Celotno geslo
Sinonimni
Smučanje
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]
- 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
- 2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
Geologija
SSKJ²
razžaréti se -ím se dov. (ẹ́ í)
začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo
začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo
Pleteršnik
sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.
Celotno geslo
Sprotni
snórkljati, šnorkljati nedovršni glagol
- plavati z dihalko in masko malo pod površino s krajšimi potopi na dah
Število zadetkov: 49
Dostopnost