Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bezáti -ám [bəzati] nedov. (á ȃ)
1. na rahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos
// grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu
2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
Celotno geslo Etimološki
bŕcati bȓcam dov.
Celotno geslo Etimološki
brkljáti -ȃm nedov.
Celotno geslo Etimološki
česáti čẹ́šem nedov.
Pravopis
dogrêbsti -grêbem in dogrêbsti se -grêbem se dov.; drugo gl. grebsti (é) do česa ~ ~ kamna; sleng. ~ ~ premoženja pridobiti si ga
SSKJ²
dŕzati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so drzali okroglice / drzati les odstranjevati ličje z olupljenega lesa
2. star. grebsti, kopati2: konji nenehno drzajo s kopiti po tleh; drzati listje izpod jasli
    dŕzan -a -o:
    drzan les
Pravopis
dŕzati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dŕzanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj
1. gozd. ~ les
2. grebsti, kopati: ~ listje izpod jasli
Celotno geslo Etimološki
gáber -bra m
Celotno geslo Etimološki
grabīti grábim nedov.,
Celotno geslo Etimološki
gravȋrati -am nedov. in dov.
Celotno geslo Etimološki
grebẹ̑n -a m
Pleteršnik
grebeníca, f. 1) das Hechelbrett, Mur., Nov.; — 2) das stachelige Hundshalsband, Mur., Cig., Jan., C., Poh.; — 3) der Nadelkerbel (scandix pecten), Medv. (Rok.); — prim. greben; — 4) der Ableger, der Absenker (z. B. von Weinreben); rastline pomnožavati s sadikami, grebenicami itd., Zv.; prim. grebsti, grobanica.
SSKJ²
grebênje2 in grêbenje -a s (é; é)
glagolnik od grebsti: grebenje po pesku
Celotno geslo Etimološki
grẹ̑blja – glej grébsti
Celotno geslo Etimološki
grẹ̑bljica – glej grébsti
SSKJ²
grêbsti grêbem nedov., grébel grêbla (é)
1. premikati prste, kremplje v čem sipkem: kokoši grebejo; otrok grebe po pesku / konji nestrpno grebejo s kopiti / njeni prsti so krčevito grebli po odeji; pren. grebsti po preteklosti
// izkopavati, navadno z rokami, s kremplji: s prsti je grebel gomolje iz zemlje; grebsti kamenčke iz zidu; pren. iz spomina je grebel prizor za prizorom
2. spravljati na kup: cestar grebe blato
3. brezoseb. čutiti praskajoče bolečine: greblo ga je v grlu in ga sililo h kašlju
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: vem, kaj grebe njenega moža; srce je grebla zavist
Pravopis
grêbsti grêbem nedov. -i -íte, -èč -éča; grébel grêbla, grèbst/grêbst, -èn -êna tudi grêben -a; grebênje in grêbenje; (grèbst/grêbst) (é) koga/kaj ~ gomolje iz zemlje; ~ pesek na kup; Otrok ~e po pesku; brezos. grebsti koga V grlu ga ~e praska
grêbsti se grêbem se (é) sleng. pri kom za kaj ~ ~ ~ predstojnikih za boljši položaj prilizovati se
Celotno geslo Sinonimni
grêbsti grêbem nedov.
1.
po čem premikati prste, kremplje v čem sipkem
SINONIMI:
bezati, star. rašiti
2.
kaj spravljati skupaj
SINONIMI:
zgrebati, knj.izroč. zgrinjati
GLEJ ŠE SINONIM: izkopavati, mučiti, vznemirjati
GLEJ ŠE: boleti
Celotno geslo Vezljivostni G
grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
Celotno geslo Etimološki
grébsti -bem nedov.
Število zadetkov: 54