- ekspresivno visoka gora ali vrh take gore
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
- blestéti
vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
- blestèč -éča -e:
bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
bot., v zvezah: travnolistni grintavec rastlina s črtalastimi listi in vijoličasto modrimi cveti v glavicah, Scabiosa graminifolia; travnolistna perunika rastlina s suličastimi listi in velikimi svetlo vijoličastimi cveti, Iris graminea
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Geološki terminološki slovar
Geografski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »