Zadetki iskanja
Čebelarstvo
Celotno geslo
eSSKJ
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
- 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
- 1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
- 2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
SSKJ²
gríckanje -a s (ȋ)
1. ekspr. rahlo grizenje: psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti
2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickanje pred televizorjem; čips za grickanje
1. ekspr. rahlo grizenje: psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti
2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickanje pred televizorjem; čips za grickanje
Pravopis
grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|
SSKJ²
Celotno geslo
Sprotni
grizálo SSKJ² samostalnik srednjega spola
- plastičen ali gumijast pripomoček za grizenje, zlasti ob rasti prvih zob
Čebelarstvo
SSKJ²
SSKJ²
grízenje -a s (í)
glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo
glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
grizenje samostalnik srednjega spola
Vorenc
grizenje s, F9, cardialgia, griṡenîe ṡhelodza; cardialgia, cardiagmos, cardiaca poſſio, grisenîe ṡhelodza, trebuha; chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; coeliacus, -us, ṡhaloſt, grimanîe, grisenîe; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; colica, vel colicus dolor, griṡenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; morsus, -us, gris, griṡenîe; rosio, -onis, â rodo, griṡenîe, glodanîe; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe
Celotno geslo
Etimološki
grȋža -e ž
SSKJ²
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ
manikíranje manikíranja samostalnik srednjega spola [manikíranje]
- urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikura
Prekmurski
ogrizénje -a s grizenje: Medtémtoga cslovek má za meszô ospicsene i za nárasz obgrizênye tompaszte zobé AIP 1876, br. 5, 7
Terminološka
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost