Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
manikíranje manikíranja samostalnik srednjega spola [manikíranje]
    urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikura
ETIMOLOGIJA: ↑manikirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gríckanje -a s (ȋ)
1. ekspr. rahlo grizenje: psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti
2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickanje pred televizorjem; čips za grickanje
SSKJ²
grizálo -a s (á)
zool. organ nekaterih žuželk za grizenje hrane: grizalo pri hrošču
SSKJ²
grízen -zna -o prid. (ī)
anat. nanašajoč se na grizenje: grizna ploskev zoba
SSKJ²
grízenje -a s (í)
glagolnik od gristi: sekalci so se pri grizenju ostrili; temeljito grizenje hrane / odvaditi se grizenja nohtov / opazoval je medsebojno grizenje prašičev / grizenje vesti je ponehavalo
SSKJ²
grížnja -e ž (ī)
grizenje: igra med lisjački se je spremenila v resen spopad in grižnjo / grižnja vesti
SSKJ²
simptomátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada
♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje
// knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala
    simptomátično prisl.:
    motnje so se pojavile simptomatično / v povedni rabi simptomatično je, da so te dokumente skrivali
SSKJ²
zób1 -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑)
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
grizálo SSKJ² samostalnik srednjega spola
    plastičen ali gumijast pripomoček za grizenje, zlasti ob rasti prvih zob 

Slovenski pravopis

Pravopis
grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
grízenje -a s
napadanje z zobmipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. grižnja
Celotno geslo Sinonimni
zób1 -á m
trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hranepojmovnik
SINONIMI:
nizk. čekan, ekspr. škrbina, ekspr. zobček, ekspr. zobec, ekspr. zobek
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik zob pri brani
GLEJ ŠE: upirati se, ščetka, ščetka, premagan, potrpeti, očitati2, obrekovati, molčati, krema, dobiti, strupnik, strupnik, podočnik, piti, gniloba, govoriti

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
zób-ásamostalnik moškega spola
  1. trd izrastek iz čejusti za grizenje
    • zob koga/česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim
  2. po obliki ali vlogi podoben del česa
    • zob česa
    • , zob za kaj
    • , zob s čim

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
grȋža -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
grízenje, n. das Beißen; — g. (po trebuhu), das Bauchgrimmen, die Kolik.
Pleteršnik
kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
Pleteršnik
osȓčje, n. die Herzgegend, Mur., Cig., Jan.; grizenje v osrčju, Dict.; — das Innerste, Cig., Jan., nk.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ogrizénje -a s grizenje: Medtémtoga cslovek má za meszô ospicsene i za nárasz obgrizênye tompaszte zobé AIP 1876, br. 5, 7
Število zadetkov: 28