Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
kŕčiti2 -im nedov. (ŕ r̄) 
  1. 1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje
    // pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi
  2. 2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi
SSKJ
leskovína in léskovina -e ž (í; ẹ́) 
  1. 1. leskov les: izdelek iz leskovine
  2. 2. leskovo grmovje: leskovina je že zelena; leskovina na gmajni / vojaki so pokrili topove z leskovino leskovimi vejami
SSKJ
maklénov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na maklen: maklenov les / maklenovo drevo, grmovje
SSKJ
óblast -a -o prid. (ọ̑) podoben obli: oblasta izboklina / žival oblastega telesa okroglega
    óblasto prisl.: oblasto pristriženo grmovje
SSKJ
osmúkati -am tudi osmúčem dov. (ú) s smukanjem, trganjem odstraniti: osmukati jagode, ribez; osmukati liste z vej / martinček si osmuka kožo, ko se plazi skozi grmovje
// s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: osmukati lan, stebla / ekspr. veter je osmukal drevesa
● ekspr. videti je, da ga hočejo popolnoma osmukati izrabiti, izkoristiti
♦ rib. osmukati drstnice iztisniti iz njih ikre in mleček
    osmúkati se ekspr., v zvezi z ob  narahlo podrgniti se: pes se ji je osmukal ob noge
    osmúkan -a -o: ostanek osmukane kože; osmukane veje; osmukano brinje
    ●     ekspr. domov se je vrnil čisto osmukan brez denarja
SSKJ
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 
  1. 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec
    // pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam
  2. 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov
  3. 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj
  4. 4. delati, povzročati, da se komu izboljša
    1. a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala
    2. b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj
  5. 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža
    1. a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj
    2. b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj
    3. c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
      ●       igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
    pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
SSKJ
požganína -e ž (í) 
  1. 1. nar. zemljišče, s katerega je s požiganjem odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: preorati požganino
  2. 2. knjiž. pogorišče: s požganine se je še kadilo
SSKJ
preplazíti in prepláziti -im, in prepláziti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) plazeč se priti z enega konca česa na drugega: otrok je preplazil sobo
    preplazíti se in prepláziti se, in prepláziti se plazeč se priti skozi kaj, čez kaj: preplaziti se čez suho strugo, skozi grmovje
SSKJ
pretakníti in pretákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. (z vlečenjem) spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretakniti jermen; pretakniti vrvico skozi obroček / roko je pretaknil skozi ročaj kanglice
  2. 2. vtakniti drugam, na drugo mesto: pretakniti anteno; žica se ne da pretakniti
  3. 3. ekspr. prizadevno preiskati, pregledati: pretaknil je vso hišo, pa ni nič našel; pretakniti predale; pretaknili so ji vso prtljago
    ●     redko pretaknil je cigaro iz enega kotička ust v drugega predel; knjiž. pretakniti iz prve prestave v drugo prestaviti
    ♦     gastr. pretakniti meso vstaviti v meso slanino, zelenjavo za izboljšanje okusa
    pretakníti se in pretákniti se ekspr.  s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je pretaknil skozi grmovje, ograjo; pretakniti se skozi okno
    // kljub oviram priti kam: moramo se pretakniti do meje / do taboriščnikov se je pretaknila vesela novica
    pretáknjen -a -o: pretaknjena nit
SSKJ
prevíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. na novo
    1. a) poviti: previti otroka
    2. b) zaviti: previti knjigo
    3. c) obvezati: previti ranjencu nogo / previti rano
    4. č) naviti: previti prejo / previti magnetofonski trak
    prevíti se knjiž.  s težavo priti skozi kaj ovirajočega: previl se je skozi grmovje
    prevít -a -o 
    1. 1. deležnik od previti: dojenček je že previt; previta noga; previta volna
    2. 2. nar. zvit, prebrisan: fant je previt
SSKJ
prevléči -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo
    // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost
  2. 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil
  3. 3. nar. prebranati: prevleči travnik
    ●     ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem
    ♦     obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno
    prevléči se ekspr.  s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino
    ●     star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica
    prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo
    ●     ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena
SSKJ
pritlíkav -a -o prid. (í) ki je nenormalno majhne rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
● knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
♦ bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
SSKJ
rávsati -am nedov. (ȃ) redko praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz
    rávsati se ekspr.  spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati
SSKJ
razprégati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje
  2. 2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpregati cestno omrežje po deželi
    razprégati se rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje
SSKJ
rúševje -a s (ú) 
  1. 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni
  2. 2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja
SSKJ
rúšje -a s (ū) 
  1. 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje
  2. 2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju
SSKJ
splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ) plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje
// ekspr. neslišno, neopazno
  1. a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat
  2. b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se
SSKJ
trébež -a m (ẹ̑) 
  1. 1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež
    // kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost
  2. 2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd; krčevina: prekopavati trebež; pasti na trebežu
  3. 3. nar. vrhnja rahla plast z ostanki rastlin na iztrebljenem svetu: rodoviten trebež na barju
    ♦     čeb. iztrebki čebel pri čistilnem izletu; vet. plodove ovojnice, ki se po porodu izločijo iz maternice
SSKJ
upogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati
// upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil
// upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
● ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se
// spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju
    upogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
SSKJ
vŕbov -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal
♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar
Število zadetkov: 130