Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
septét septéta samostalnik moškega spola [septét]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz sedmih instrumentalistov ali pevcev
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina sedmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Septett iz it. settetto iz sette ‛sedem’, umetno prilagojeno lat. septem - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brutálnost -i ž (ȃ)
surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo
// surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti
SSKJ²
dêbel -éla -o [debeu̯] prid., debelêjši (é ẹ́)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti
// ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ?
3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti; ant. droben1: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel
// ki sestoji iz razmeroma velikih enot; ant. droben1: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg
// z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča
4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; ant. suh: debel človek; vzredili so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice
5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale
6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh
● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah
    debélo 
    prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta
    // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal
    ●     ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
    debéli -a -o sam.:
    ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah
SSKJ²
estetizírati -am nedov. (ȋ)
knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko: premalo je o umetnini samo estetizirati
    estetizirajóč -a -e:
    estetizirajoči kritiki so mu očitali grobost sloga in jezika
SSKJ²
grobóst tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄)
lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni
SSKJ²
ordinárnost -i ž (ȃ)
knjiž. prostaštvo, grobost: njegova ordinarnost jo je odbijala / še ni pozabil njihovih ordinarnosti grobih dejanj
SSKJ²
shemátika -e ž (á)
knjiž. shematično obravnavanje, prikazovanje česa: v njegovem članku je preveč shematike / primitivna shematika in grobost burke shematičnost
SSKJ²
soldáški -a -o [sou̯daški tudi soldaški] prid. (ā)
star. vojaški: soldaški boben; soldaška bluza / soldaški stan / soldaška grobost

Slovenski pravopis

Pravopis
grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|
Pravopis
grobijánski -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. |grob|: biti preveč ~
grobijánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |grobost|
Pravopis
..óst ž. prip. obr. (ọ̑)
1. 'lastnost' noróst, mladóst, grobóst; vsèmodróst; velikóst
2. 'popredmetena lastnost' noróst, slabóst, hitróst
3. 'poosebljena lastnost' cesaróst, visokóst
Pravopis
vulgáren -rna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek grob, prostaški; ~a predstava o čem preveč poenostavljena, preprosta; ~e človeške potrebe navadne, vsakdanje; ~o posmehovanje zelo neprimerno, žaljivo
vulgárni -a -o (ȃ) ~ materializem; ~o ime rastline domače, ljudsko ime
vulgárnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ izražanja grobost, prostaškost; števn. preprečevati ~i groba, prostaška dejanja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
grobóst -i ž
dejstvo, da kdo v odnosu do ljudi ne kaže pričakovane obzirnostipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. grobijanstvo
Celotno geslo Sinonimni
surôvež -a m
ekspr. kdor v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže grobost, brezobzirnostpojmovnik
SINONIMI:
slabš. barbar, knj.izroč. brutalnež, ekspr. gorjačar, ekspr. grobijan, ekspr. hun, knj.izroč. kaliban, ekspr. surovec, ekspr. surovina, zastar. živoder
GLEJ ŠE SINONIM: surov

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
grọ̑b2 grọ̄ba prid.
Celotno geslo Etimološki
grobọ̑st – glej grọ̑b2

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nezaròblenost -i ž robatost, grobost: da vszáko-ga gizdávcza, ki sze nyegove nezaroblenoszti hába KOJ 1845, 21

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
grobost [grobọ̑st] samostalnik ženskega spola

grobost

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
grobost samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 25