Zadetki iskanja
Prekmurski
kurážno prisl. pogumno: Bécs pa grof Stahrenberg dvá mejszecza tak kurásno i csedno bráni KOJ 1848, 98
Svetokriški
marčati dov. premagati v igri: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit: enkrat poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral, inu gdu bo poprei trykrat tiga druſiga marzhal del. ed. m, de karkuli bo rekal ta drugi ima ſturiti, ali kar bo proſsil de mu imà dati. Herenfridus ſvoje ozhy v'Nebu vſdigne SVETI TROYZI ſe perporozhj, inu proſſi, de bi on udubil, je bil tudi vshlishan, sakaj trykrat ſandrugim je bil Ceſſaria marzhal del. ed. m (V, 90 s.) ← nem. martschen, matschen ‛premagati v igri’ iz Martsch ‛popolna zmaga (pri igrah s kartami)’ ← it. marcio ‛gnil, gniloba’ v zvezi far marcio ‛biti popolnoma premagan (pri igri s kartami)’
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
obogàtiti -im dov. obogatiti: po gorivzétji nezbrojnih szlovenszkih rejcsih med szvoje szo szvoj szlóki jezik obogatili KOJ 1848, 8
obogàtiti se -im se obogatiti se: Od tisztihmáo sze nemore Bogojina na indasnyi sztán nazáj obogatiti KOJ 1848, 92; csi'zmár, ki sze nikak nê mogo obogatiti szvoje mestrie AIP 1876, br. 1, 6; Nisteri lüdjé krádnejo ino sze obogatijo KOJ 1845, 121; Széchenyi Stevan grof ki je szvojov cêlov mocsjôv na tô delo, naj sze ország obogati AIP 1876, br. 3, 2
obogàtivši -a -e ki je obogatel: liki ſziromáczke, vnouge pa obogativſi KŠ 1771, 539
obogàteni -a -o obogaten: Nasa Szobota pred tém olüdjena, po tr'stvi obogátena KOJ 1848, 50; naj bi trém bratánczom odlocseno delbo prekráto, ár 'snyé obogáteni dnesz vütro nyemi nepriliko bodejo KOJ 1848, 21; obogáteni ino krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6
obogàtiti se -im se obogatiti se: Od tisztihmáo sze nemore Bogojina na indasnyi sztán nazáj obogatiti KOJ 1848, 92; csi'zmár, ki sze nikak nê mogo obogatiti szvoje mestrie AIP 1876, br. 1, 6; Nisteri lüdjé krádnejo ino sze obogatijo KOJ 1845, 121; Széchenyi Stevan grof ki je szvojov cêlov mocsjôv na tô delo, naj sze ország obogati AIP 1876, br. 3, 2
obogàtivši -a -e ki je obogatel: liki ſziromáczke, vnouge pa obogativſi KŠ 1771, 539
obogàteni -a -o obogaten: Nasa Szobota pred tém olüdjena, po tr'stvi obogátena KOJ 1848, 50; naj bi trém bratánczom odlocseno delbo prekráto, ár 'snyé obogáteni dnesz vütro nyemi nepriliko bodejo KOJ 1848, 21; obogáteni ino krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6
Svetokriški
Oto -na m osebno lastno ime Oto: Ceſar Otto im. ed. je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu (I/2, 67) ǀ ſim bral, od Ceſſarja Ottona rod. ed., leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa (IV, 487) ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu mest. ed. III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano (V, 90) 1. Ni jasno, ali je mišljen nem. cesar Oto I. (912–973) ali Oto II. (955–983). 2. Oto III. (980–1002), nem. cesar
Svetokriški
palatinski prid. dvorni: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski im. ed. m Herenfridus, od kateriga pishe papebrochius (V, 90) ← srlat. palatinus iz palatium ‛cesarski dvor’
Svetokriški
Papebrohius m osebno lastno ime Papebrohij: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus, od kateriga pishe papebrochius im. ed. Morda je mišljen Papebróhij (1628–1714), jezuit.
Prekmurski
premòžen tudi primòžen -žna -o prid. premožen, bogat: steri je lih vu pszuvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; Rejdki Grof i primo'sni Goszpodin je szmeo barátati KOJ 1848, 103
premòžnejši tudi primòžnejši -a -e premožnejši, bogatejši: 'seleznigrád, kama szo premo'snejsi Goszpoudje vküpznoszili KOJ 1848, 25; Vnougi Grofovje ino primo'snejsi plemenitáske szo sze nájmre 'smetnili KOJ 1848, 100; Vrli skolnik z-od Dühovnika i primo'snejsih fárnikov naprosenih dá naréditi KOJ 1845, 20
premòžnejši tudi primòžnejši -a -e premožnejši, bogatejši: 'seleznigrád, kama szo premo'snejsi Goszpoudje vküpznoszili KOJ 1848, 25; Vnougi Grofovje ino primo'snejsi plemenitáske szo sze nájmre 'smetnili KOJ 1848, 100; Vrli skolnik z-od Dühovnika i primo'snejsih fárnikov naprosenih dá naréditi KOJ 1845, 20
Prekmurski
priimé -na s priimek: Ete recsi: Gróf, Hertzeg, morejo pred priiménom (czounov) sztáti KOJ 1833, 120; V-krsztnom iméni, ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10
Prekmurski
réjdki tudi rétki -a -o prid. redek: i akoſze glih nigda (koteroje reitko) TF 1715, 5; Rejdki Gróf, Baron, Püspek je szmeo z-szvojim Králom baratati KOJ 1848, 103; viszika hi'za, ali taksa je pri nasz rêtka KAJ 1870, 66
réčiši -a -e redkejši: szo szejtve osztale i csi szo glih rêcsise AIP 1876, br. 5, 8
réčiši -a -e redkejši: szo szejtve osztale i csi szo glih rêcsise AIP 1876, br. 5, 8
Prekmurski
Prekmurski
spovèdati spovéjm dov. spovedati: Stere grejhe moremo ſzpovedati KŠ 1754, 199; Koteri ſzo zbritkim placſom vſzi ſzpovedali Szvoje grejhe 'zalüjocs BKM 1789, 224
spovèdati se spovéjm se spovedati se: cslovik greiſni má vſze ſzvoje greihe ſze znyih ſzpovedati TF 1715, 35; nebosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; Ka moremo csiniti .. ſzpovedati ſze KMK 1780, 49; zapouvid zapovidáva, naj vſzako leto náj menye ednouk z-grejhov naſſi ſze ſzpovejmo KMK 1780, 56; Po tom sze je grof szpovedao na kat. vero KOJ 1914, 145; Prvle sze je v-szvojoj fárnoj Cérkvi pobo'sno szpovedal KOJ 1845, 45; Tou je zamoglo, da sze je vecs i vecs lutheránov na katolicsánszko vöro szpovedalo KOJ 1848, 112; szo sze vnougi na katolicsánszko vöro szpovedali KOJ 1845
spovéjdani -a -o spovedan: Szpovednik nalo'si grejsniki na Pokouro za te ſzpovejdane grejhe KMK 1780, 79
spovèdati se spovéjm se spovedati se: cslovik greiſni má vſze ſzvoje greihe ſze znyih ſzpovedati TF 1715, 35; nebosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; Ka moremo csiniti .. ſzpovedati ſze KMK 1780, 49; zapouvid zapovidáva, naj vſzako leto náj menye ednouk z-grejhov naſſi ſze ſzpovejmo KMK 1780, 56; Po tom sze je grof szpovedao na kat. vero KOJ 1914, 145; Prvle sze je v-szvojoj fárnoj Cérkvi pobo'sno szpovedal KOJ 1845, 45; Tou je zamoglo, da sze je vecs i vecs lutheránov na katolicsánszko vöro szpovedalo KOJ 1848, 112; szo sze vnougi na katolicsánszko vöro szpovedali KOJ 1845
spovéjdani -a -o spovedan: Szpovednik nalo'si grejsniki na Pokouro za te ſzpovejdane grejhe KMK 1780, 79
Prekmurski
spunéjnje tudi spunénje -a s izpolnitev: tak Nádasdi grof za szpunejnye czaszarszke zapovedi szi prizadevali KOJ 1914, 149; Obecſana Rejcs Bo'za, V-ſzpunenyi je pravicsna BKM 1789, 101
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.-C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
Prekmurski
Pleteršnik
udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
Svetokriški
utrgati -am dov. 1. utrgati: de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht neprishal en grosdik utergat nedol. ǀ Grof ene roshize uterga 3. ed., ſvoj Neveſti yh dà ǀ de v'targamo 1. mn. sledno uro eno margarano ǀ vtargajte vel. 2. mn. ta grosdik, inu s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza ǀ is tega prepovedaniga driveſſa ta ſad je bil utergel del. ed. m ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan ſad vtergal del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala del. ed. ž inu pokuſila ǀ k' snaminu tiga ſo bili en grosd utergali del. mn. m ǀ te ner huishi beſſede ſmò posherali, udignan lon nam ſò utargali del. mn. m 2. odtegniti: ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat nedol., inu tojſtom dati ǀ Oh kulikajnkrat ym utergate 2. mn. nyh ſpodobni lon ǀ od ust kruh ſi je utargal del. ed. m ǀ skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala del. ed. ž utrgati se 1. odlomiti se: en kamenzhik ſam od ſebe ſe uterga 3. ed. is hriba ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo, od katere ſe je utargal del. ed. m taiſti veliku uredni grosdik ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala del. ed. ž 2. strgati se: ena shila v'perſih mu ſe uterga 3. ed. ǀ shterk ſe uterga 3. ed. 3. razparati se: od veliziga shelja Serce mu je hotelu ſe vtergat nedol. ǀ ſerze ſe je hotelu njemu vtergat nedol. 4. uliti se: ſolſſe ſe niemu utergaio 3. mn., sazhne klagovati ǀ ſolſe is ozheſs se njemu vtergaio 3. mn. ǀ katerim ſolse ſe vtargajo 3. mn. ǀ ſolſſe ſo ſe y vtergale del. mn. ž ǀ ſolſe ſe ſo ny s' ozhy vtargale del. mn. ž ǀ od veſſelja ſolſſe ſo ſe bile utargale del. mn. ž
Prekmurski
Število zadetkov: 41
Dostopnost