Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
vampírski vampírska vampírsko pridevnik [vampírski] STALNE ZVEZE: vampirski netopir
ETIMOLOGIJA: ↑vampir
Celotno geslo eSSKJ
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: ↑večerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bastárdski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov
SSKJ²
gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó)
plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
grofíca -e ž (í)
1. plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno
2. grofova žena: grof in grofica
SSKJ²
grofìč -íča m (ȉ í)
1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča
2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči
SSKJ²
hlápec -pca m (ȃ)
1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake
// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej
2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ; hlapec okupatorja, režima
3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
SSKJ²
imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī)
1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
    imenítno 
    1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
    2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik »Naši so zmagali!« »Imenitno!«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
SSKJ²
márof -a m (ā)
nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec
SSKJ²
mêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na mejo:
a) mejna pokrajina; nemiri na mejnem območju / mejni spor / mejni jarek, kamen; mejni prehod / mejna črta
b) revija je objavljala iz vzgojnih razlogov tudi mejne proizvode pesniškega ustvarjanja; preseči mejno hitrost, težo
c) to je mejni primer iz sodne prakse; mejno področje med zdravstveno, socialno in pedagoško službo
● mejna znanost znanost, ki sega na področje drugih samostojnih znanosti
♦ ekon. mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; filoz. mejna situacija po eksistencialistični filozofiji položaj, v katerem se človek zave omejenosti svojih možnosti; geom. mejna ploskev površje kakega geometrijskega telesa ali del tega površja; mat. mejna vrednost limita; strojn. mejna mera največja ali najmanjša mera, ki jo sme imeti izdelek, da je še uporaben; mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; zgod. mejni grof grof, ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
nabórek -rka m (ọ̑)
1. nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke: ovratnik s svilenim naborkom; krilo, rokavi z naborki
● knjiž. naborki okrog oči gubice
2. okrasek, zlasti iz čipk, ki se nosi na sprednji strani ženskih bluz, moških srajc; nabornica: na temno obleko si je pripela bel naborek; grof v žametni obleki s čipkastim naborkom
3. knjiž., z rodilnikom niz1, venec: naborek koral
SSKJ²
poknéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
dati, podeliti knežji naslov: za zasluge so ga poknežili
    poknéžen -a -o:
    pokneženi grof
    ♦     zgod. poknežena grofija Goriška

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Anžu
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Anžuja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zgodovinska pokrajina v Franciji
IZGOVOR: [anžú], rodilnik [anžúja]
BESEDOTVORJE: Anžujec, Anžujka, Anžujčev, Anžujkin, anžuvinski
Celotno geslo ePravopis
Auersperg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Auersperga samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Auerspergi kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [áversperk], rodilnik [áversperga] in [áu̯ersperk], rodilnik [áu̯ersperga]
BESEDOTVORJE: Auersperg, Auersperginja, Auerspergov, Auersperginjin, auersperški
PRIMERJAJ: Turjačan
Celotno geslo ePravopis
Auersperški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Auersperškega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kranjske plemiške rodbine
v množini Auersperški kranjska plemiška rodbina
IZGOVOR: [áversperški], rodilnik [áversperškega] in [áu̯ersperški], rodilnik [áu̯ersperškega]
BESEDOTVORJE: Auersperški, Auersperška, auersperški
PRIMERJAJ: Turjaški
Celotno geslo ePravopis
avonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
avonska avonsko pridevnik
nanašajoč se na reko
nanašajoč se na upravno enoto
IZGOVOR: [êjvonski]
ZVEZE: avonski labod/bard
Celotno geslo ePravopis
Babenberg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babenberga samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
staro ime za grad Bamberg
IZGOVOR: [bábənberk], rodilnik [bábənberga] in [bábenberk], rodilnik [bábenberga]
BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberški
PRIMERJAJ: Bamberg
Celotno geslo ePravopis
Filip Hessenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Filipa Hessenskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
nemški grof
IZGOVOR: [fílip hésənski], rodilnik [fílipa hésənskega]
Celotno geslo ePravopis
Friderik II. Celjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Friderika II. Celjskega tudi Friderik Drugi Celjski Friderika Drugega Celjskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
celjski grof
IZGOVOR: [fríderik drúgi cêl’ski], rodilnik [fríderika drúgega cêl’skega]
Celotno geslo ePravopis
grof
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
grofa samostalnik moškega spola
plemiški naziv
IZGOVOR: [grôf], rodilnik [grôfa]
BESEDOTVORJE: grofov
Število zadetkov: 129