Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
usladíti -ím dov., usládil (ī í) star. osladiti: sonce in toplota sta usladila grozdje / usladiti komu življenje
SSKJ
vabíti in vábiti -im nedov. (ī á) 
  1. 1. izražati, sporočati komu željo
    1. a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: rada prireja večerje in vabi prijatelje; vabiti na svatbo; osebno vabiti / vabiti v goste, svate / vabiti na obisk, počitnice
    2. b) da kam pride, se udeleži česa sploh: gledališče vabi tuje igralce; vabiti strokovnjake na kongres; vabiti na predavanje, tekmovanje / vabiti na ples, v gledališče / vabijo ga na zagovor kličejo
      ♦       jur. vabiti na obravnavo
    3. c) naj kaj naredi, dela: vabiti k razpravi, sodelovanju; vabiti na ogled razstave; vabil jih je, naj vstopijo / vabiti jest, pit
  2. 2. z glasovi, gibi izražati željo, da se kdo približa: koklja glasno vabi piščance; lovec vabi jelena s trobljenjem na rog / samci vabijo samice
  3. 3. ekspr. vzbujati pri kom željo, da kaj naredi, dela: dogodki vabijo pisatelja, da jih popiše; poskočna glasba jo vabi na ples / pisane stojnice so vabile; polne veje vabijo; skale vabijo v zavetje / morje, sonce vabi
  4. 4. v krščanskem okolju zvoniti, navadno eno uro pred začetkom verskega obreda, zlasti maše: vabiti k maši
    ●     vabiti k mizi izražati željo, da kdo pride jest, pit, v družbo, ki je pri mizi; ekspr. črički vabijo v trgatev z značilnim oglašanjem naznanjajo, da je grozdje že dozorelo
    vabèč -éča -e: mahal je z rokami, vabeč ga k sebi; vabeč glas, nasmeh; voda je bila topla in vabeča; prisl.: sonce je vabeče sijalo; vabeče svetel
    vábljen -a -o: vabljeni gostje / na vabilu predstava, seja bo ob devetnajstih. Vabljeni
SSKJ
vinár -ja m (á) 
  1. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji
    // strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje
  2. 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali
SSKJ
vínce -a s (ī) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino
SSKJ
vinógrad -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd; kupiti vinograd z zidanico; delati, kopati v vinogradu; vinogradi po gričih; meje vinograda / terasasti vinograd
// trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd
● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov Cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki
♦ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte
SSKJ
vínščak -a m (ī) zastar.  
  1. 1. vinogradnik: bil je vinščak in gostilničar
  2. 2. trgovec, prekupčevalec z vinom: napadati vinščake pri tovorjenju vina
  3. 3. oktober: trgati grozdje sredi vinščaka
SSKJ
zamodréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje je že zamodrelo / polje zamodri od plavic
    zamodrèl in zamodrél -éla -o: zamodrele slive
SSKJ
zbirálnica -e ž (ȃ) prostor za zbiranje česa: kemična čistilnica ima zbiralnice po vsem mestu; v zbiralnici grozdje sortirajo; zbiralnica za mleko
♦ ptt poštna zbiralnica najmanjša enota pošte, ki posreduje poštne pošiljke na področjih brez redne dostave
SSKJ
zdrózgati -am in zdrozgáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ) agr. zmečkati, zmleti sadje, zlasti grozdje: zdrozgati grozdje
    zdrózgan -a -o: zdrozgane slive
    ●     nar. jesti zdrozgan krompir zmečkan, pretlačen
SSKJ
zgnéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. zgnesti: zgnečiti testo
// zmečkati, stlačiti: zgnečiti grozdje; zgnečiti muho
    zgnéčen -a -o: zgnečen kruh
    ●     zastar. zgnečeni so stali na hodniku zgneteni, stlačeni
SSKJ
zmastíti2 -ím dov., zmástil (ī í) zmečkati, zmleti, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje zmastijo / zmastiti posušen list med prsti
♦ agr. uničiti rastlinske škodljivce s stiskanjem
    zmaščèn -êna -o: zmaščen mrčes; zmaščeno grozdje
SSKJ
zmečkáti -ám [məč tudi meč] dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo
  2. 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek
  3. 3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč
  4. 4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali
    ●     ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla
    zmečkán -a -o: zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka
SSKJ
zobánje tudi zóbanje -a s (ȃ; ọ́) 
  1. 1. glagolnik od zobati: zobanje češenj / grozdje za zobanje namizno grozdje
  2. 2. zrnata hrana za konje, kokoši: pripraviti zobanje za kokoši; krmiti konje z zobanjem
SSKJ
zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 
  1. 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
  2. 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline
    ●     ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv
SSKJ
zoréti -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í) 
  1. 1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas
    // dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori
    ●     tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča
    ♦     čeb. med zori
  2. 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu
    zorèč -éča -e: zoreče sadje, žito
SSKJ
zorévati -am nedov. (ẹ́) star. zoreti: po vinogradih zoreva grozdje

Slovar novejšega besedja

SNB
beaujolais -a cit. [božolé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
rdeče vino iz francoske pokrajine Beaujolais: Sveži beaujolais sadnega okusa diši različno, glede na sestavo tal, kjer je raslo grozdje E po imenu francoske pokrajine Beaujolais
SNB
kristálka -e ž (ȃ)
krhka solata s hrustljavimi listi: Na tržnici so nam med solatami priporočili endivijo, kristalko in maslenko, med sadjem pa jabolka, grozdje in hruške E univerbizirano iz kristálna soláta
SNB
predikátSSKJ -a m (ȃ)
vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; predikatno vino: Za ledena vina in visoke predikate je pomembno, da grozdje dolgo časa ostane zdravo na trti E ← nem. Prädikat(swein), dobesedno 'vino s pridevkom', iz (↑)predikát
Število zadetkov: 119