Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
bȅs bésa in bẹ́sa m,
Celotno geslo
eSSKJ16
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Celotno geslo
eSSKJ
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər]
- 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
- 2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
- 3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
- 4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
- 5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
Celotno geslo
Etimološki
dinozáver -vra m
SSKJ²
dôlgčas -a [dou̯kčas] m (ȏ)
duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku dolgčas mi je; v mestu mi je bilo zelo dolgčas; med predstavo mu je postalo dolgčas / dolgčas mi je bilo po prijatelju pogrešal sem ga, želel sem si njegove prisotnosti / vse te neumnosti dela iz dolgčasa dolgega časa
// ekspr. okolje, okoliščine, ki povzročajo takšno stanje: ne mara v hribe, v tisti dolgčas; kaj te je le prineslo v dolgčas tega podeželskega mesteca / tukaj je grozen dolgčas
● pri nas ni nikoli dolgčas zmeraj se kaj zanimivega, zabavnega zgodi; ekspr. v tem kraju ima dolgčas mlade je (zmeraj) dolgočasno, pusto; ekspr. jesti sam krompir in repo je res dolgčas ni prijetno, ni dobro jesti sam krompir in repo; ekspr. pasti, preganjati, prodajati dolgčas dolgočasiti se; ekspr. preganjati dolgčas ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas
duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku dolgčas mi je; v mestu mi je bilo zelo dolgčas; med predstavo mu je postalo dolgčas / dolgčas mi je bilo po prijatelju pogrešal sem ga, želel sem si njegove prisotnosti / vse te neumnosti dela iz dolgčasa dolgega časa
// ekspr. okolje, okoliščine, ki povzročajo takšno stanje: ne mara v hribe, v tisti dolgčas; kaj te je le prineslo v dolgčas tega podeželskega mesteca / tukaj je grozen dolgčas
● pri nas ni nikoli dolgčas zmeraj se kaj zanimivega, zabavnega zgodi; ekspr. v tem kraju ima dolgčas mlade je (zmeraj) dolgočasno, pusto; ekspr. jesti sam krompir in repo je res dolgčas ni prijetno, ni dobro jesti sam krompir in repo; ekspr. pasti, preganjati, prodajati dolgčas dolgočasiti se; ekspr. preganjati dolgčas ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas
Celotno geslo
eSSKJ
fùj in fúj medmet
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
- 1. izraža, da se govorcu kaj gnusi
- 1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
- 1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
- 2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
- 3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
Pleteršnik
gomòt, -óta, m. das Gewühl in einem Haufen, Jan., Rez.-C.; kače imajo grozen gomot, C.; — der Wirrwarr, Rez.-C.
Celotno geslo
Frazemi
Prekmurski
gréih tudi gréjh tudi gréh -a m greh: Greih je ſztanovito eto TF 1715, 5; kak je po ednom Csloveki greih na ſzveit priſel SM 1747, 7; vſzáki grejh ſze odpiſzti lidém KŠ 1771, 40; Da náſz greh ne ſzkvari BKM 1789, 2; Grêh je ta moja nevola BRM 1823, 9; grozen je grêh toga KAJ 1848, 4; Bün, grêh AIN 1876, 28; nei brezi greiha TF 1715, 6; zavoly toga greiha SM 1747, 88; brez grejha ne more biti KŠ 1754, 214; i brezi grejha ſzo KŠ 1771, 38; Pouleg greha ne plácsai nám BKM 1789, 350; Od grejha, od vrága SŠ 1796, 6; Na grêha pôt BRM 1823, 2; Od grêha zmo'znoszti KAJ 1848, 2; proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo BRM 1823, 3; ſzmertelni greih oznániti TF 1715, 36; na grejh nagibajoucse ſzblisávanye KŠ 1754, 224; ki greh odurjávas KAJ 1848, 1; ino ta ſzmert po greihi SM 1747, 7; je Bo'so miloſcso po grejhi gizdoſzti pogübilo KMK 1780, 10; V-grêhi nelübi vász BRM 1823, 5; ſzkákſim znamenitim greihom obteſſen TF 1715, 36; ka ſzo vſzi pod grejhom KŠ 1771, 453; du'sni ſzmo pod ſzmrtnim grejhom vſzako leto k-nám vzéti KMK 1780, 63; zdicsenoszt z-grêhom BRM 1823, 9; ſze nyegovi greihi odpuſztio TF 1715, 34; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; odpüſcseni ſzo tvoji grejhi KŠ 1771, 28; steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95; naſſih greihov odpüſcſenyé TF 1715, 32; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; kak ſze greihov varuje SM 1747, 89; Neſzpomeniſze zgrehov mladoſzti moie SM 1747, 93; za naſſi grejhov volo KŠ 1754, 223; zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; Grejhov odpüſcsanye KMK 1780, 7; nikaksi grejhov dopernáſanye BKM 1789, 297; Naj ſze z-grehov ſzna obudis BRM 1823, 3; Vörjem greihom odpuſchenyé TF 1715, 23; vöriem grehom odpüschanye ABC 1725, A5a; da grehom moim odpüſcsanye ſztalno vörujem SM 1747, 60; naſſim grejhom merjémo KŠ 1754, 217; Vſzejm grejhom odpuscsanye BKM 1789, 7; kaſtigam greihe ocsév na ſzini TF 1715, 17; od püſzti meni vsze moie grehe ABC 1725, A5b; on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; ne ſzprávlai grehe na drüge grehe SM 1747, 82; i grejhe odpüſzti nám KŠ 1754, 268; vadlüvajoucsi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; moucs grejhe odpüſcsávati KMK 1780, 22; Za grejhe ne odverzi náſz BKM 1789, 2; Oſztavi ſzve grejhe SŠ 1796, 10; Nedaj nam v-grehe ſzpádnoti BRM 1823, 2; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim vtopiti TF 1715, 33; ſzem zmoimi greihi Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77; ſze saloſztis, nad tvoimi greihi SM 1747, 38; boidi miloſztiv moimi greihi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Dai mi Obláſzt nad grehi SM 1747, 53; vidimo, ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 212; Naj ſze preſztráſimo nad naſſimi grejhi KŠ 1754, 216
Celotno geslo
Etimološki
gróza -e ž
Celotno geslo
Megiser
grozan pridevnik
Besedje16
SSKJ²
Pravopis
grozánski -a -o (ȃ) poud.: ~ oblak |grozen, strašen|; ~ trušč |močen, silovit|; imeti ~o glavo |zelo veliko, ogromno|; čutiti ~o lakoto |zelo hudo|
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
SSKJ²
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ)
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
6. nar. gorenjsko lep2, čeden: bila je grozno dekle
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
6. nar. gorenjsko lep2, čeden: bila je grozno dekle
- grôzno
1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
Pravopis
grôzen -zna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ prizor; poud.: imeti ~ značaj |težaven, nemogoč|; ~ zrak |zatohel, nečist|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; knj. pog., poud. ~i čevlji |zelo grdi|; pokr. gor. ~o dekle lepo, čedno
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
Celotno geslo
Sinonimni
grôzen -zna -o prid.
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.-C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
Prekmurski
gròzen -zna -o prid. grozen: Grozen je greh toga KAJ 1848, 4; te Visesnyi je grozni TA 1848, 38; Razbejszni grozno moucs nyihove vojſzke BKM 1789, 271; obnêmi, grozno obcsütênye KAJ 1848, 7; Gde vſza grozna ſzo BKM 1789
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 55
Dostopnost