Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Geologija
Barjánska kotlína -e -e ž
ck; in cak medmet
    1. navadno ponovljeno posnema zvok pri rezanju, sekljanju
    2. ponazarja hitro dejanje, ki mu navadno sledi konec, dokončanje česa
ETIMOLOGIJA: cak
SSKJ²
drobljánec -nca m (á)
1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave
// mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance
2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno; drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca
♦ 
nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa
SSKJ²
grúda -e ž (ú)
1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
// s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
2. star. zemlja, prst2rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● 
knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ 
agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
Pleteršnik
grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.-C.; pod grudo iti, sterben, Št.-C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.-M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.-C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
Prekmurski
grǜda -e ž
1. gruda: Zgrüde zemlé ſzi ti náſz vö oſznouvo BKM 1789, 158; Teda vért edno grüdo ali kamen vzeme gori KAJ 1870, 139
2. prst, zemlja: Csloveka zedne grüde napravo SM 1747, 3; ka bi zedne grüde delao poſzoudo KŠ 1771, 468; pren. nevoule puna grüda BKM 1789, 410; nevoule puna grüda SŠ 1796, 142
Geologija
Ljubljánsko bárje -ega -a s
SSKJ²
róden1 -dna -o prid. (ọ̄)
1. ekspr. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela
2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči
● 
vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil
Pravopis
róden -dna -o (ọ́; ọ̑)
ródni -a -o (ọ́; ọ̑) pešaj.: ~ kraj domači, rojstni kraj; ~ oče pravi; vznes. zapustiti ~o grudo |domači kraj, domovino|
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
sírni sírna sírno pridevnik [sírni] ETIMOLOGIJA: sir
Število zadetkov: 11