grúnten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
grúntič -a m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
Pravopis
gruntováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; gruntovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |imeti, obdelovati grunt|
Celotno geslo
Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
Pleteršnik
hudȋman, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
Besedje16
Svetokriški
izraelski -a prid. izraelski: ta Iſraelski im. ed. m folk ſe je ſilnu ugmeral ǀ ta Israelski im. ed. m folk je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ Ta Iſraelſki im. ed. m folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam je bil Bogaboyezh ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda, inu Iſraëlska im. ed. ž vejza ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga rod. ed. m Capitana ſò bilij ſmalali ſonze ǀ G: Bug od Israelskiga rod. ed. m folka drugiga nej shelil, semuzh ta s. strah ǀ Imè Vſigamogozhiga Iſraelſkiga rod. ed. m Boga na pomozh je bil poklizal ǀ ſo bily grunt Israelske rod. ed. ž Vere ǀ Bogu Iſraelskimu daj. ed. m h' zhaſti Syſidan ǀ G. Bug je taKushno nepamet vidil per temu greshnimu IsraelsKimu daj. ed. m folKu ǀ ta greshni Israelski tož. ed. m folk je hotu sktrajfat ǀ Gdu je bil rejſhil ta ksraelski tož. ed. m folk ǀ veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga tož. ed. m ži. krajla Saula ǀ sa Israelskiga tož. ed. m ži. krajla je bil njega isvolil ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona sa Iſraelshiga tož. ed. m ži. Krajla isvolil ǀ bosh Krajloval zhes Iſraelsku tož. ed. s Krajleſtvu ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim mest. ed. s krajleſtvi ǀ jo osramotel pred Israelskom or. ed. m folkam ǀ Kadar je govuril s'Israelskim or. ed. m folkam ǀ kakor ta dua Iſraelska im. dv. m Roda Ruben, inu Gad ǀ Israelske im. mn. ž shene ſo njemu nepruti shle ǀ Veliku je bilu Iſraelskih rod. mn. Krajlou ǀ ſapovedal vſe Iſraelske tož. mn. m fantizhe vdo vrezhi ǀ Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi or. mn. Krajly ner bogaboyezhishi ǀ s' Iſraelskimi or. mn. Dekelzami → Izrael1, → Izrael2
Svetokriški
Kampidolium zemljepisno lastno ime Kapitol: kadar v' Rimi ſo grunt coppali de bi nyh zhaſtiti Campidolium tož. ed. ſydali ter v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli (III, 354) Kapitól, lat. Capitōlium, rimski grič z Jupitrovim svetiščem
Geografija
Pleteršnik
kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
Pleteršnik
kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
Vorenc
kol m, F24, aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na kolu[!]; charax, -cis, vinski kol, paliza per tertah; fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; fistucare, kole, ali bruna notar vbyati; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; impalatus, -a, -um, na kol nataknîen; palaris sylva, hoſta ṡa kolle; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; palus, -li, en kol, en kolez; pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti, kolle potikati; ridica, -cae, vinṡki kol; scipio, -onis, ena paliza, ali kol; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; sublica, -ae, kol ṡa múſt; sublicium, tá kol, kateri ſe v'vodó ṡabia; sudes, -dis, tudi en koll; surus, en kol, ali ṡhtanga; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; vitis vidua, ena pres kolla terta
Svetokriški
kopati -pljem/-am nedov. kopati: Bug njemu sapovej de bi imel Kopat nedol. ta sijd tiga Tempelna ǀ Kaj tebi tedai nuza drugim jamo Koppati nedol., dokler ſam bosh noter padu ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat nedol., inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat ǀ njemu k'zhasti Sam semlo kople 3. ed. ǀ matika s' katero Kmet semlo kaple 3. ed. ǀ ta Kateri jamo drugem Koppa 3. ed. ſam noter pade ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal del. ed. m, inu ſe martral ǀ ſo orali, kopali del. mn. m, inu na puli dellali ǀ cellu lejtu ſó koppali del. mn. m, inu dellali ǀ kadar v' Rimi ſo grunt coppali del. mn. m … v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli
Celotno geslo
Frazemi
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
Vorenc
lastan prid., F26, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; adrogatio, gori vẛetje ẛa ſyna eniga, kateri ie ſvoj ſam laſtán goſpúd; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn; autographum, laſtne rokè piſmu; autographus, laſtne rokè piſſár; chirographum, laſtne rokè piſmu; far, -ris, jariza pſheniza, laſtna ṡerna ṡhita, raṡen pſhenize; ignorat suum proprium nomen, on neṡná ſvoiga laſtniga imèna; jus privatum, eniga laſtna prauda; mancipium, ſuṡhen, vel ſhuṡhên, s'ṡhivotam laſtni, laſtna ſluṡhba; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; municipium, ſléhernu méſtu ali terg, kateru ima ſvoio laſtno rihto, inu poſtavo; nomen proprium, laſtnu imè; nostraptè culpa, is naſhe laſtne pregréhe; peculiaris, -re, laſtán, poſſeben; pecunia privata, laſtni danarji; perduellis, -lis, en poglavitni ſovraṡhnik ſvoiga laſtniga goſpuda; praedium, -dÿ, priſtava, en laſtán grunt, en dvór ṡa ṡhivino; propria mea culpa, moi laſtán gréh; proprius, -a, -um, laſtán; regulus, -li, krailizh, firṡht ene laſtne deṡhele; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; synderesis, klanîe laſtne veiſti; territorium, -rÿ, rihta, laſtan grunt; tuam ipsius animam, tvojo laſtno duſho
SSKJ²
lastnína -e ž (ī)
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina; kraja intelektualne lastnine; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
● knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina; kraja intelektualne lastnine; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
● knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove
Svetokriški
le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
Vorenc
ljudski prid., F10, aeruscator, ludy golufnik, ludski, ali ludy goluf; aes alienum, ludski danarÿ, dolg; alienus, alienigena, alienigenus, en ptuji, ludski, neẛnan; alophilus, en neẛnani, inu ẛalublenyk v'ludske rizhy; coenipeta, kateri rad grè k'ludṡki vezherji; conflare aes alienum, ludṡku blagú ṡadjati; res aliena, vkradenu blagú, ludṡka reizh; superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſtreṡajo; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; usufructus, -ctus, ludṡkiga vṡhivanîa s'dopuṡzhenîem
Celotno geslo
Frazemi
móka Frazemi s sestavino móka:
glédati kàkor mìš iz móke, glédati kot mìš iz móke, iz té móke ne bó krúha
glédati kàkor mìš iz móke, glédati kot mìš iz móke, iz té móke ne bó krúha
SSKJ²
naslédnik -a m (ẹ̑)
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / ekspr. duhovni naslednik / prepustiti grunt nasledniku
// pravn. kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: naslednik je podedovano posestvo prodal; zakoniti naslednik; dedič, kupec in drugi nasledniki / v nekaterih državah podjetje XY in nasledniki / pravni naslednik
2. kar je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: Prešernovi nasledniki so pravila soneta sprostili / roman je naslednik epa / Češkoslovaška, Jugoslavija in drugi nasledniki Avstro-Ogrske
♦ mat. naslednik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno po kakem drugem številu
3. potomec: njegovi nasledniki še živijo; predniki in nasledniki
1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / ekspr. duhovni naslednik / prepustiti grunt nasledniku
// pravn. kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice: naslednik je podedovano posestvo prodal; zakoniti naslednik; dedič, kupec in drugi nasledniki / v nekaterih državah podjetje XY in nasledniki / pravni naslednik
2. kar je glede na prostor, čas, vrstni red po čem drugem iste vrste: Prešernovi nasledniki so pravila soneta sprostili / roman je naslednik epa / Češkoslovaška, Jugoslavija in drugi nasledniki Avstro-Ogrske
♦ mat. naslednik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno po kakem drugem številu
3. potomec: njegovi nasledniki še živijo; predniki in nasledniki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 117
Dostopnost