Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb (z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
Pleteršnik
oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem (z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.
Pleteršnik
oprẹ́čati, -am, vb. pf. o. lase, die Haare abtheilen, Cig.; — prim. prečka.
Pleteršnik
ostríči, -strížem, vb. pf. 1) mit der Schere beschneiden, scheren; o. lase, brado, ovco o.; o. koga, jemandem die Haare schneiden; o. se dati, sich die Haare schneiden lassen; o. sukno, ein Tuch abkanten, Cig.; — 2) o. se = osuti se (o grozdju), abfallen ("ausreißen"), Št.-C.
Pleteršnik
ošíšati, -am, vb. pf. die Haare kurz abschneiden, Cig.
Pleteršnik
plẹšivẹ́ti, -ím, vb. impf. Haare verlieren, eine Glatze bekommen, Cig., Jan., C.
Pleteršnik
počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen (fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
Pleteršnik
podstríči, -strížem, vb. pf. unten mit der Schere beschneiden; lase si dati p., sich die Haare stutzen lassen.
Pleteršnik
pokápati 2., -kȃpam, -pljem, vb. pf. 1) nach und nach abtröpfeln o. herabfallen; zadnje kapljice so pokapale iz posode; hruške so z drevesa pokapale, BlKr., jvzhŠt.; lasje so mu pokapali, die Haare sind ihm ausgefallen, BlKr., Kras-Erj. (Torb.); — 2) betropfen, Z.; z voskom pokapan, Cig.
Pleteršnik
pȏłt, -ȋ, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut (fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.-Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
Pleteršnik
połzẹ́ti, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, Cig., C.; — polhi, ki bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; polzi, es gleitet, es ist schlüpfrig, Cig., Rez.-Baud.; polzeč, schlüpfrig, Meg.; staviti se na polzeče, Dalm.; polzeče ribe, Krelj; — (nogam se polzi, Dict.); — lasje polzijo, die Haare fallen aus, C.; — schleichen, C.; kriechen: črvi polze, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).
Pleteršnik
popúliti, -im, vb. pf. nacheinander o. allmählich ausreißen, ausraufen; ptiču perje p.; lase si p., sich die Haare ausraufen; vso travo p.
Pleteršnik
prašíti 1., -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
Pleteršnik
prẹ́ča 1., f. die Abtheilung des Haupthaares, die Haarscheide, Cig., Jan., C.; prečo delati, die Haare abtheilen, Cig.
Pleteršnik
prẹ́čati, -am, vb. impf. aufspreiten, V.-Cig.; — lase p., die Haare abtheilen oder scheiteln, Cig.
Pleteršnik
prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
Pleteršnik
prẹ̑čka, f. 1) der Querstrich, ogr.-Valj. (Rad); die Abtheilung der Haare am Scheitel, Mur., C., vzhŠt., jvzhŠt.; prečko delati, die Haare am Scheitel abtheilen, Z.; — 2) das Querholz, der Querbalken, das Querbrett, ogr.-C., Valj. (Rad); ein Quervorsprung: koščena p., Erj. (Som.); — 3) der Hebel an einer Wage, der Wagebalken, Pot.-Cig., Jan., Sen. (Fiz.); — 4) die Radspeiche, Guts.-Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — 5) das Hindernis, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
prẹ́ka, f. 1) der Querstreifen (z. B. an einem Schwein), C.; — = preča, die Abtheilung der Haare, Notr.-Levst. (M.); — die Transversale, C.; — 2) die jenseitige Gegend, C.
Pleteršnik
prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
Število zadetkov: 82