Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

godálo godála samostalnik srednjega spola [godálo]
    1. navadno v množini glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom
      1.1. igranje tega glasbila
ETIMOLOGIJA: gosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bájiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. pripovedovati, navadno neverjetne stvari; bajati: bajiti zgodbe iz starih časov; pren. nekje baji harfa
SSKJ²
Éolov -a -o prid. (ẹ̑)
glasb., nekdaj, v zvezi Eolova harfa harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke:
SSKJ²
hárfa -e ž (ȃ)
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe
♦ 
agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; glasb. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
SSKJ²
hárfen -fna -o (ȃ)
pridevnik od harfa: harfne strune
SSKJ²
hárpa -e ž (ȃ)
knjiž. harfa: igrati na harpo
SSKJ²
lútnja -e ž (ū)
glasb., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa
SSKJ²
razsipávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipavati umetna gnojila; z lopato je razsipaval pesek
2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: lestenec razsipava svetlobo / pomlad razsipava cvetje po travnikih / harfa je razsipavala zvoke po dvorani / razsipavati domislice, duhovitosti
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razsipavati denar, z denarjem; pren. ne razsipavaj svojih moči za to
 
ekspr. razsipavati s pohvalo preveč hvaliti
SSKJ²
sirárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir
 
agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei
SSKJ²
trnáč -a m (á)
agr. priprava za mešanje usirjenega mleka: trnač in sirarska harfa

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
polakústični pridevnik
    1. ki ima v trup vgrajen mikrofon 
    2. ki je sestavljen iz akustičnih in elektronskih inštrumentov 
      2.1 ki je v zvezi z izvajanjem glasbe s takimi inštrumenti  
ETIMOLOGIJA: iz pol + akustičen

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Eolov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Eolova Eolovo pridevnik
IZGOVOR: [éolou̯], ženski spol [éolova], srednji spol [éolovo]
ZVEZE: Eolova/eolova harfa

Slovenski pravopis

Pravopis
éolov in Éolov -a -o (ẹ̑) glasb. ~a harfa
Pravopis
hárfa -e ž (ȃ) igrati (na) ~o; glasb. eolova ~; kmet. sirarska ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
hárfa -e ž
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rokpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. harpa

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
hȃrfa -e ž
Celotno geslo Etimološki
harfȋst – glej hȃrfa
Celotno geslo Etimološki
harpȗna -e ž
Celotno geslo Etimološki
pípa1 -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer-Pop.; žaba breči, ogr.-Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
Število zadetkov: 30