Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zlóžen1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄)
1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji / zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel
2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj
3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav
● knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; zložna postelja zložljiva; ekspr. izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa
    zlóžno prisl.:
    steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje
Jezikovna
Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«

Ali obstaja pravilo, po katerem se ravnamo, ko se odločamo med dve- in dvo- in tri- in tro-? Ob strani razmišljam še o tem, kdaj je upravičena raba četvero- (četveroboj) nasproti štiri- (štirisobno). Ali je stanovanje, ki ima vse štiri sobe različnih namembnosti, četverosobno (koliker sob?), če ima od tega dve spalnici, pa štirisobno (koliko sob?)?

dvó.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) dvóbòj, dvóglásje; dvóbárven, dvócéven dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen

dvé..1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéléten, dvéúren dvé..2 del sklopa dvésto dve.. prvi del podr. zlož. dvelétka

SSKJ²
zméren -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna
// ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje
2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino
// ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo
♦ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica
    zmérno prisl.:
    zmerno delati, uživati; zmerno hiter, navdušen; zmerno visoka temperatura
    ♦     geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; glasb. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato
Pravopis
zmérno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ delati, uživati; glasb. |moderato|; ~ hiter; ~ visok; zem. ~ topli pas
Vorenc
zučen del., F7, coëxercitatus, v'kupai ẛvajen, ẛvuzhen, ẛkaẛhen; disciplinatus, -a, -um, dobru ṡvuzhen, dobru vajen; gladiator, en fehtar na mezh ṡvuzhen; intractatus, -a, -um, equus intractatus, en ne ṡvuzhen koyn, nikár ṡa nuzanîe; perdoctus, -a, -um, cilú dobru vuzhán, ali ṡvuzhen; peritus, -a, -um, vuzhen, iṡkuſhen, ṡkuſhen, ṡvuzhen; veteratorius, -a, -um, pregnán, hiter k'golufanîu, v'golufji ṡvuzhen
SSKJ²
žúren -rna -o prid. (ū)
zastar. hiter, uren2: žurna hoja
    žúrno prisl.:
    žurno delati
Celotno geslo Etimološki
žúriti se -im se nedov.
Število zadetkov: 447