Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]
    1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: agilen
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]
    1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
    2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja
      2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
    3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]
    1. za katerega ni potreben kisik
      1.1. pri katerem ni prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz a... + aerobni
botrováti botrújem nedovršni in dovršni glagol [botrováti]
    biti pomemben dejavnik, vzrok česa
ETIMOLOGIJA: boter
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo
      1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
    3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: bremza
centrifúga centrifúge samostalnik ženskega spola [centrifúga]
    1. priprava za ločevanje snovi različne gostote z vrtenjem
      1.1. taka priprava za ožemanje, sušenje, zlasti kot del pralnega stroja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zentrifuge, kar je poenobesedeno iz frc. pompe centrifuge ‛centrifugalna črpalka’, glej centrifugalni
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: sredotežni
    2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredotežni
      2.1. ekspresivno ki temelji na usmerjenosti k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz center + tvorjenka od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]
    iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hippocampus, prvotno ‛morski konjiček’, ‛mitološko bitje s konjskim trupom in ribjim repom’, prevzeto iz gr. hippókampos, iz híppos ‛konj’ + kámpos ‛morska pošast’
hôrùk in horùk medmet
    1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
      1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli
    2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega
      2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli
    3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav
    5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način
FRAZEOLOGIJA: na horuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...
ionosfêra ionosfêre samostalnik ženskega spola [jọnosfêra]
    1. iz meteorologije ionizirano območje atmosfere nad približno 70 km od Zemljinega površja, ki vpliva na prenos elektromagnetnega valovanja
    2. iz astronomije območje atmosfere z močno ioniziranimi plini nad površjem nebesnega telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ionosphere, nem. Ionosphäre, iz ion + (atmo)sfera
KB/s; in kB/s simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. KB/s, krajšave za kilobyte per second
kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər]
    1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora
ketóza ketóze samostalnik ženskega spola [ketóza]
    1. iz medicine, iz veterine stanje, pri katerem organizem zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov za lastne energijske potrebe razgrajuje maščobe
    2. iz farmacije, iz kemije monosaharidna spojina z eno ketonsko skupino
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketosis, iz keton
kílobájt kílobájta samostalnik moškega spola [kílobájt]
    1. iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 bajtov; simbol: kB, KB
      1.1. velikost pomnilnika ali podatki, izraženi s to mersko enoto
STALNE ZVEZE: kilobajt na sekundo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kilobyte, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + bajt
kilovátni kilovátna kilovátno pridevnik [kilovátni]
    del pridevniške zloženke v obliki n-kilovatni ki je v zvezi z določenim številom kilovatov
STALNE ZVEZE: kilovatna ura
ETIMOLOGIJA: kilovat
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]
    1. ekspresivno konj
    2. igrača, ki predstavlja konja
    3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: konj
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni] STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: koruza
Število zadetkov: 576