Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
inčún inčúna samostalnik moškega spola [inčún]
    1. sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio - več ...
Celotno geslo Kostelski
izhladiti ► isxˈlaːi̯t -xˈladiːn dov.
Celotno geslo Kostelski
Jurij ► ▪ˈjüːrė ▪ˈjüː rja m
SSKJ²
jútro1 -a s (ú)
1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro!
// ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta
2. zastar. vzhod: na jugu in jutru
● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava
♦ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
Celotno geslo Frazemi
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča
Geografija
karbonátna pŕst -e prstí ž
Celotno geslo Frazemi
káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
Čebelarstvo
Kírarjev pánj -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
knajpov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
knajpova knajpovo pridevnik
IZGOVOR: [knájpou̯], ženski spol [knájpova], srednji spol [knájpovo]
ZVEZE: Kneippovo/knajpovo zdravljenje, Kneippova/knajpova kopel
PRIMERJAJ: Kneippov
Celotno geslo ePravopis
Kneippov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kneippova Kneippovo pridevnik
IZGOVOR: [knájpou̯], ženski spol [knájpova], srednji spol [knájpovo]
ZVEZE: Kneippovo/knajpovo zdravljenje, Kneippova/knajpova kopel
PRIMERJAJ: knajpov
Čebelarstvo
kobaríški pánj -ega -a m
Celotno geslo eSSKJ
kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər]
    1. zvit šop las ali dolge dlake
      1.1. v množini kodrasti lasje
      1.2. navadno ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: ekspresivno kodrček
    2. vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...
Betonske konst.
konstrúkcijsko jêklo -ega -a s
Kamnarstvo
kontáktna metamorfóza -e -e ž
SSKJ²
kovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od kovati:
a) kovanje jekla; kovanje in varjenje / ročno, strojno kovanje
♦ teh. hladno kovanje brez poprejšnjega segrevanja; vroče kovanje kovanje razbeljene kovine; kovanje v utorih s kovalnim orodjem, ki ima izdolbeno obliko predmeta, ki ga želimo skovati
b) kovanje novih besed, verzov
c) kovanje načrtov
č) slišalo se je le drobno kovanje zapestne ure
2. star. kovinski del, ki varuje ali je za okras; okovje: smučarski čevlji z medeninastim kovanjem na robovih; kovček, obit s svetlim kovanjem; stol s srebrnim kovanjem
Pleteršnik
kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.-Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge (z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (M.).
SSKJ²
kovíčenje -a s (ī)
glagolnik od kovičiti: hladno, vroče kovičenje; ročno, strojno kovičenje
SSKJ²
kovíčiti -im nedov. (í ȋ)
teh. vezati s kovicami: kovičiti in variti / hladno z nesegretimi, vroče kovičiti z razbeljenimi kovicami
    kovíčen -a -o:
    varjene in kovičene konstrukcije
Čebelarstvo
Kozínčev pánj -ega -a m
Celotno geslo eSSKJ
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]
    1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
Število zadetkov: 274