Fran > SSKJ

1. 1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod
2. 2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: zavaliti kamen, sod; zavaliti kaj po stopnicah, strmini
   // povzročiti, da kaj tako premikajoč se pride
   1. a) kam: zavaliti hlod k zidu; zavaliti skale v jamo
   2. b) od kod: zavaliti sod z voza
2. 2. zagraditi, zapreti kaj s čim, zavaljenim na določeno mesto: zavaliti predor s kamenjem

zavalíti se 
1. 1. premakniti se po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: otrok se je zavalil po travi; kepe snega se zavalijo po strmini
   // tako premikajoč se priti
   1. a) kam: kamen se je zavalil v vodo
   2. b) od kod: zavaliti se z voza
2. 2. ekspr., s prislovnim določilom nerodno, stežka leči, sesti: zavaliti se na posteljo, stol; zavalil se je v naslanjač / opotekel se je in se zavalil v sneg
3. 3. hitro se začeti premikati v veliki količini: po sobi se zavali črn dim / grom se zavali čez pobočje
4. 4. ekspr., navadno v zvezi z na izraža, da kaj neprijetnega začne prizadevati koga: vsa teža odločitve se je zavalila na njegova pleča; včasih se res preveč zavali na enega človeka

zavaljèn -êna -o 
1. 1. deležnik od zavaliti: zavaljen hlod, sod; zavaljen prehod
2. 2. ekspr. valjasto debel: zavaljen moški; biti zavaljen kot sod; zavaljeno telo / zavaljen obraz
3. 3. ekspr. globok, nizek: zavaljen glas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod
2. 2. zakoličiti: zakliniti zemljišče
3. 3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp
   ♦ gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozda

zaklíniti se prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati: železo se je zaklinilo med rebra / enota se je zaklinila v sovražno vojsko

zaklínjen -a -o: zaklinjen hlod
● knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo
   1. a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: avtomobil stoji počez na cesti; pot drži počez čez njivo / počez prerezati steblo; pretrgati list podolgem in počez / ekspr. šel je (kar) na počez čez polje po najkrajši poti
      // počez črtkasta obleka
   2. b) predmeta, ki pride v tak položaj: hlod se je zataknil in postavil počez
2. 2. navadno v zvezi s kupiti, prodati brez merjenja, podrobnega obračuna: prodati konja počez za šest tisoč dinarjev; ekspr. kupil je ves les (kar) počez
   // nav. ekspr. izraža približno ocenitev, ocenjevanje: ljudi ne smemo ocenjevati (kar) počez / lanska letina je bila, počez vzeto, kar dobra nasploh rečeno
   ● ljudje so se objemali počez in povprek vsevprek; šalj. duša se ji je postavila počez kljub starosti še ne bo kmalu umrla; ekspr. podolgem in počez prepotovati svet v vseh smereh; vsega; ekspr. zapirali so ljudi, vse počez, krive in nedolžne brez razlike, brez izjeme; prim. vsepočez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. počez, povprek:
   1. a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto
   2. b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprek
      ● ekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso
2. 2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do petnajst metrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
   1. a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje
   2. b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame
   3. c) po površini: reka se je razlila prek ravnine
   4. č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta
      // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste
2. 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta
3. 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev
4. 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov
   ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa
5. 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje
   ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
   1. a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje
   2. b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame
   3. c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov
   4. č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede
      // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste
2. 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije
3. 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke
4. 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz
   ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila
5. 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja
   ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. ki zaradi gladkosti, vlažnosti
   1. a) povzroča pri premikanju nevarnost padca: spolzek kamen, led; zaradi dežja je cesta spolzka; spolzka tla; pren. ta trditev stoji na spolzkih tleh
   2. b) uhaja iz prijema: obeljen hlod je spolzek; ribe so spolzke; spolzek kot riba / spolzka koža, sluznica
   3. c) povzroča neprijeten občutek: spolzek dotik
2. 2. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti: spolzki prizori v filmu; spolzka šala; predstava je bila na več mestih spolzka; spolzko govorjenje

spólzko prisl.: spolzko govoriti / v povedni rabi bilo je mokro in spolzko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. z drgnjenjem odstraniti s površine: obdrgniti barvo, lak / obdrgniti ogorek ob hlod / obdrgniti čevlje ob predpražnik odrgniti; nož je obdrgnil kar ob hlače obrisal
   // z drgnjenjem nekoliko poškodovati; odrgniti: obdrgniti hlače; obdrgniti emajlirano posodo
2. 2. podrgniti: žival ga je obdrgnila z glavo / obdrgniti mesne rezine s česnom, soljo in poprom

obdŕgnjen -a -o: obdrgnjene hlače; obdrgnjena posoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko
   // narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo
   // narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo
2. 2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo
   // narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo
3. 3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start
4. 4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
   ● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; žarg., šol. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
   ♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samico

spustíti se 
1. 1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
   // premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
   // premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
2. 2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
3. 3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
4. 4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
   // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
5. 5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
   // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati
   // spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
   ● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar

spustívši zastar.: stopil je s poti, spustivši žensko naprej

spuščèn -êna -o: most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro; prim. izpustiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatakniti fotografijo za okvir slike; zatakniti listek, pismo za vrata; zatakniti si pero za klobuk za trak na klobuku
   // zatakniti pištolo za pas; zatakniti si svinčnik za uho
   // s sunkom, potiskom narediti, da kaj ozkega, podolgovatega pride z enim delom v kaj ozkega, tesnega: nagelj mu je zataknila v gumbnico; zatakniti vesla v vilice
2. 2. s sunkom, potiskom narediti, da kaj s svojim navadno koničastim, ožjim delom pride v kaj in tam ostane: zatakniti zastavice v sneg; k vsaki sadiki je zataknil kol

zatakníti se in zatákniti se 
1. 1. z navadno ostrim, koničastim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: ribi se je trnek zataknil v ustih / koščica se mu je zataknila v grlu
2. 2. pri premikanju, gibanju z enim delom zadeti ob kaj in se ustaviti: hlod se je zataknil za korenino; film v fotografskem aparatu se je zataknil / pri odklepanju se je ključ zataknil
3. 3. ekspr. navadno za krajši čas prenehati nemoteno potekati: preskrba s kruhom se je pred prazniki zataknila; igra se tu lahko zatakne; brezoseb. pri gradnji se je zataknilo / kadar se mu kaj zatakne, je slabe volje; brezoseb.: pri denarju se je zataknilo; zataknilo se mu je pri izpitih ni jih dobro, v redu opravil
4. 4. brezoseb., s smiselnim osebkom v dajalniku pri govorjenju nehote, nenamerno narediti premor, prekinitev: govorniku se je sredi govora zataknilo; pri branju, deklamiranju se mu je zataknilo
   ● ekspr. beseda se mu je zataknila ni je mogel izreči; nar. kam se je zataknil ta otrok kam je šel, kje je; ekspr. verz se mu včasih zatakne je slovnično, stilno slabo izoblikovan

zatáknjen -a -o: v lase zataknjen cvet; za kljuko zataknjen časopis
● star. trdno zataknjeno okno zaprto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. poln grč: grčast hlod; deske so bile grčaste / imel je rdeče grčaste roke
   // podoben grči: grčast izrastek
2. 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: to so grčasti ljudje / biti grčaste narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji
2. b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj
3. c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji
   ♦ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
   ● preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
2. 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile
3. 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila
   // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. nekoliko počiti: na soncu je hlod napočil
2. 2. knjiž. začeti se, nastopiti: za naš kraj je napočil nov čas; čakala je, kdaj bo napočil težko pričakovani trenutek / komaj so čakali, da napoči mir
   ● knjiž. krenili smo na pot, preden je napočil dan preden se je zdanilo

napóčen -a -o: napočen kozarec; zvon je bil že napočen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. z žaganjem odstraniti: obžagati veje
2. 2. z žaganjem obdelati: obžagati desko, hlod / obžagati dno

obžágan -a -o: obžagano deblo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. z vlečenjem spraviti z določenega mesta: odvleči hlod z dvorišča; košare ni mogla dvigniti in jo je kar odvlekla iz sobe / ladjo so z vlačilcem odvlekli v ladjedelnico / podrl ga je na tla in nezavestnega odvlekel v grmovje
   ● ekspr. komaj je odvlekel noge proti hiši odšel
2. 2. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: hiše so požgali, ljudi pa odvlekli v taborišče; odvleči koga na prisilno delo, v ujetništvo
   // kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam odide: k zdravniku so ga morali odvleči / po predstavi so ga odvlekli v gostilno

odvléči se ekspr.  s težavo oditi: prijel se je za hrbet in se odvlekel do naslanjača; odvlekla se je v hišo bleda kot mrlič
// oditi: odvlekla sta se iz hiše, ne da bi kdo opazil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. s tesanjem dati lesu določeno obliko: otesati hlod; kol je treba na koncu otesati / otesati grče odtesati; otesati veje oklestiti
   ♦ les. iz okroglega lesa izdelati standardni izdelek tesanega lesa
2. 2. pog. vzgojiti, prevzgojiti: tega človeka je nemogoče otesati

otesán -a -o: otesano deblo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo
2. 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago z napako / svojo krivdo je skušal podvaliti drugemu

podvalíti se zvaliti se, zakotaliti se: poleno se mu je podvalilo k nogam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč
   // narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti
2. 2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti
   ♦ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje

razcépljen -a -o: razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen
● knjiž., redko duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan
♦ bot. razcepljeni list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.