Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
    2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
      3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
    4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
Celotno geslo eSSKJ
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]
    1. za katerega je potreben kisik
      1.1. pri katerem je prisoten kisik
      1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
    2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
      2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
Celotno geslo Sinonimni
báti se bojím se nedov.
1.
česa biti v neprijetnem stanju vznemirjenosti zaradi (domnevne) neposredne ogroženosti, katere vzrok so sovražne, nevarne, neprijetne okoliščine
SINONIMI:
biti strah česa, čutiti strah pred čim, ekspr. biti groza česa/pred čim, ekspr. biti mrtev od strahu, ekspr. biti trd od strahu, zastar. groziti se, neknj. pog. imeti strah pred čim, knj.izroč. plašiti se, star. skoprnevati od strahu, star. strahovati, ekspr. strašiti se, ekspr. trepetati
2.
koga izraža, da se kdo čuti ogroženega od imenovane osebe
SINONIMI:
star. strahovati, ekspr. trepetati, ekspr. tresti se
3.
za kaj izraža, da kdo čuti nemir, tesnobo ob zavedanju (domnevne) nevarnosti, ki preti komu, čemu
SINONIMI:
biti v skrbeh, biti v strahu, star. strahovati, ekspr. trepetati, ekspr. tresti se
SSKJ²
bŕz -a -o prid. (ȓ)
star. hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak
    bŕzo prisl.:
    brzo se je raznesla vest; sam.:, pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
Celotno geslo NESSJ
brzdit
Celotno geslo eSSKJ
deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza]
    navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu
STALNE ZVEZE: avtomatska dereza
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...
SSKJ²
dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó)
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo
// ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji; dober papir ne vpija črnila; dober radijski sprejem; dober zrak; povsod so speljane dobre ceste; dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled
// ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote
// glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek
3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost; dobra prehranjenost organizma; dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne
// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk
4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica; poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom; to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro!
// ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo
5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti; sin je še kar dober, hči je slabša; naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo
6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober; ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno
7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober; čaj je dober proti prehladu; mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež
8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber; posoda drži dobrega pol litra; do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo
9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izraža
a) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav; ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave; še ta izpit, pa sem dober; s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen; ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt; še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjena
b) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa; dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumna
c) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal; ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobro
    dôbro 
    1. prislov od dober: dobro gospodariti; dobro misliti o ljudeh; sadje je letos dobro obrodilo; dobro postavljeno vprašanje; vročino dobro prenaša; umil si se dobro, še počeši se; dobro vzgojen otrok; dobro zaslužiti / vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno
    2. izraža precejšnjo temeljitost dejanja: posodo dobro očistite in posušite; dobro je poslušal, kaj bo povedal; publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo; dobro znan obraz / dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno / ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali / kot podkrepitev dobro veš, da ne morem
    // star. precej2, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil
    3. z dovršnim glagolom poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja: ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo; zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
    4. v povedni rabi izraža
    a) primernost, koristnost česa: zate bo dobro, če boš delal; najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo; dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi / če boš govoril resnico, bo dobro / zdaj ni dobro molčati ne sme se
    b) v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev: dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati; ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; dobro bi bilo, da bi začeli
    c) precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati
    č) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: dobro mi je; malo si odpočij, pa ti bo bolje
    5. nav. elipt. izraža
    a) zadovoljstvo nad čim: dobro, da si ostal doma; dobro, da ni zamudil
    b) začudenje, presenečenje nad čim: dobro, da vse zmore; še dobro, da ga poslušajo
    6. v medmetni rabi izraža
    a) soglasje, privolitev: mi bomo tudi šli z njimi. Dobro; dobro, pa naj bo po tvojem
    b) zadržano pritrjevanje: dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; dobro, kaj si pa drugega hotel
    c) nevoljno sprijaznjenje s čim: dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari
    ●     pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
    ♦     šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro
    dôbri -a -o sam.:
    pomagal je dobrim in slabim; ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval; dobro in zlo; pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož; do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma; delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; v njegovo dobro sem to storil korist, prid; 100 evrov imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti; storil je dosti dobrega; to ne pomeni nič dobrega / kaj bo dobrega kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite
    ♦     fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno; 
prim. boljši
Smučanje
dodátna obremenítev snéžne odêje -e -tve -- -- ž
Vorenc
dohajati nedov., adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati
Celotno geslo eSSKJ16
domovhojenje -a (domovhojenje, domovhojejnje) samostalnik srednjega spola
ponovno prihajanje na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo Vezljivostni G
dopustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
Terminološka
Eksoskelet
Zanima me, ali obstaja povedno slovensko poimenovanje za angleški termin exoskeleton . Gre za delovni pripomoček za ročno premeščanje bremen, ki se šele začenja uvajati tudi pri nas. Gre za pripomoček, ki ga delavec nosi na sebi, in mu omogoča, da dvigne precej večje breme, še posebej, če je dodan motorni pogon. Angleški izraz skeleton pomeni okostje oziroma skelet. Exoskeleton je razvit pri žuželkah in nekaterih drugih živalih, ki so razvile oporni sistem telesa na zunanji strani. Za želvo npr. pravimo, da ima oklep.
Celotno geslo Sinonimni
gracióznost -i ž
skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, držipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gracija, knj.izroč. gracilnost
GLEJ ŠE SINONIM: lahkotnost
Celotno geslo Frazemi
gŕm Frazemi s sestavino gŕm:
bíti za vsákim gŕmom, ne rásti za vsákim gŕmom, rásti za vsákim gŕmom, v tém gŕmu tičí zájec, za vsákim gŕmom
SSKJ²
hója1 -e ž (ọ́)
1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / nordijska hoja rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu; hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja
● preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
SSKJ²
hója2 -e ž (ọ̄)
iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd
Celotno geslo Sprotni
hója SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: hoja po vrvi
FRAZEOLOGIJA: hoja po vrvi
Celotno geslo Frazemi
hója Frazemi s sestavino hója:
hója v zélnik kóga
Pleteršnik
hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
Vorenc
hoja1 ž, F15, adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati; ambulatio, hod, hoja; demeaculum, doli hoja; equus succuſsarius, koyn teṡhke hoje; exitus, vun hoja, konez; exodus, vun hoja; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák k'hoji, h'tekanîu; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; receſsim, s'naṡai hojo, odhodnu; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
Število zadetkov: 122