Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bérgla -e ž (ẹ̑) nav. mn. oporna priprava za pomoč invalidom pri hoji: oprt na berglo; hoditi ob berglah, z berglami; pog. hoditi po berglah; pren. avtor si pomaga z moralnimi berglami
SSKJ
càp medm. (ȁ) posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje
SSKJ
celonôčen -čna -o prid. (ó) ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje
SSKJ
còk medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki
// posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
SSKJ
còka medm. (ȍ) posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok
SSKJ
còkate medm. (ȍ) posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
SSKJ
còmp medm. (ȍ) posnema votlo odmevajoč glas pri težki, okorni hoji: comp, comp, comp, stopa medved po hosti
SSKJ
còp medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi
SSKJ
dŕža -e ž (ŕ) način držanja telesa, zlasti pri hoji ali sedenju: otrok ima zelo lepo držo; paziti na pravilno držo; spoznal ga je po značilni drži; narejena, neprisiljena, slaba drža; sproščena drža rok; telesna drža / plesna drža; pokončna, sedeča, stoječa drža
// s tem izraženo duševno stanje, razpoloženje: samozavestna, vzvišena drža; bližal se mu je v spoštljivi drži; postavil se je v togo, uradno držo; pren., publ. obsojanja vredna moralna drža
SSKJ
gúbanje -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
SSKJ
gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala
// gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
    gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej
    gugáje: gugaje zibko, je zaspala
    gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
SSKJ
hlamudráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale
// redko nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi
SSKJ
hodúlja -e ž (ú) nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje
● knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo
// slabš. bergla: hoditi s hoduljami
SSKJ
hója1 -e ž (ọ́) 
  1. 1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah
    // hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji
    // peš hoja pešhoja
    ●     preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
    ♦     šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
  2. 2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
SSKJ
íl -a m (ī í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il
SSKJ
kímati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima
  2. 2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume
    // z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav
    ●     slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu
  3. 3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo
  4. 4. ekspr., redko počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor
    kimáje: pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila
    kimajóč -a -e: kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava
SSKJ
klepánje -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ
klepèt -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje
// v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ
klòp medm. (ȍ) posnema peket ali odsekan glas pri hoji: klop, klop, peketa konj; klop, klop, klop, ropota s coklicami
// posnema odsekan glas pri udarcu, trkanju: potrka na vrata: klop, klop, klop
SSKJ
koléno -a s (ẹ́) 
  1. 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu
    // ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
    // nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
    // pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
    ●     ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
  2. 2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
  3. 3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
  4. 4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
    ♦     adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček
Število zadetkov: 122