Zadetki iskanja
Planinstvo
Planinstvo
Smučanje
Geografija
SSKJ²
graciózen -zna -o prid.(ọ̑)
skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila
skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila
- graciózno prisl.:
plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
SSKJ²
hôdec in hódec -dca m (ó; ọ̑)
1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec
2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec
♦ šport. športnik, ki se ukvarja s hojo
1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec
2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec
♦ šport. športnik, ki se ukvarja s hojo
SSKJ²
hôden1 -dna -o prid. (ó)
1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti
// po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju
2. ki rad hodi: hoden konj
1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti
// po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju
2. ki rad hodi: hoden konj
Pravopis
hôden1 -dna -o; bolj ~ (ó) pot, ~a tudi v deževju
hôdni -a -o (ó) ~e poti |za hojo|
hôdnost -i ž, pojm. (ó)
hôdni -a -o (ó) ~e poti |za hojo|
hôdnost -i ž, pojm. (ó)
SSKJ²
hodílka -e ž (ȋ)
nav. mn., zool., rabi se samostojno ali kot prilastek okončina za hojo, zlasti pri rakih: deseteronožci imajo pet parov nog hodilk
nav. mn., zool., rabi se samostojno ali kot prilastek okončina za hojo, zlasti pri rakih: deseteronožci imajo pet parov nog hodilk
Urbanizem
Terminološka
Hodljivost
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Name se je obrnila prijateljica urbanistka, ki jo je zmotil termin hodljivost . Termin je sicer že uvrščen v Urbanistični terminološki slovar , kjer je definiran kot 'značilnost prostora, ki je primeren in privlačen za hojo'. Na to sem jo opozoril, a se beseda še vedno upira njenemu jezikovnemu čutu. Mogoče pa se v tem kalku iz angleškega termina walkability vendarle skriva besedotvorni problem. Tekst je npr. berljiv , ker ga lahko beremo, po drugi strani pa je denimo oseba zapeljiva , ker nas lahko zapelje. V obeh primerih sta v podstavi glagola, ki sta prehodna in imata predmet v tožilniku. Glagol hoditi pa ni tak: prostor ne hodi, ker nima lastnosti živosti, vendar ne rečemo, da hodimo prostor , ampak v prostoru . Zanimata me vaše stališče in razlaga.
Betonske konst.
Celotno geslo
Sinonimni
Farmacija
Farmacija
SSKJ²
hója1 -e ž (ọ́)
1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / nordijska hoja rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu; hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja
● preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / nordijska hoja rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu; hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja
● preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
Celotno geslo
Sprotni
Pleteršnik
hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
Pleteršnik
hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.
Vorenc
hoja1 ž, F15, adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati; ambulatio, hod, hoja; demeaculum, doli hoja; equus succuſsarius, koyn teṡhke hoje; exitus, vun hoja, konez; exodus, vun hoja; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák k'hoji, h'tekanîu; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; receſsim, s'naṡai hojo, odhodnu; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 21
- Naslednja »
Število zadetkov: 408
Dostopnost