copáta Frazemi s sestavino copáta:
bíti copáta, bíti pod copáto, iméti kóga pod copáto, íti po copátah, postáti copáta
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Avtomatika
Čebelarstvo
SSKJ²
kletáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino
nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino
SSKJ²
kletárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva
dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva
SSKJ²
knjížničarstvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva
// nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu
dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva
// nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu
Celotno geslo
Sinonimni
knjížničarstvo -a s
dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: bibliotekarstvo
Celotno geslo
eSSKJ
mámba mámbe samostalnik moškega spola [mámba]
FRAZEOLOGIJA: pijan kot mamba, zadet kot mamba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. mamba, nem. Mamba, iz nekega bantujskega jezika, svahilijsko mamba, zulujsko imamba
- večja, hitra strupena kača, ki se v obrambi lahko dvigne, živeča v Afriki; primerjaj lat. Dendroaspis
FRAZEOLOGIJA: pijan kot mamba, zadet kot mamba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. mamba, nem. Mamba, iz nekega bantujskega jezika, svahilijsko mamba, zulujsko imamba
SSKJ²
nahraníti2 in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ī á ā; á ā)
s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami
● knjiž. skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati
s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami
● knjiž. skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
eSSKJ
nútrija nútrije samostalnik ženskega spola [nútrija]
- 1. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: bobrovka
- 1.1. manj formalno krzno te živali
Terminološka
Oralnomotorična veščina
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
V naši strokovni skupini pripravljamo prispevek o motnjah hranjenja in požiranja pri otrocih, pri katerem sodelujemo različni strokovnjaki. Ker je terminologija na področju logopedije precej nedorečena in pomanjkljiva, nam izziv predstavlja prevajanje in iskanje slovenskih terminov. V pogovornem strokovnem jeziku uporabljamo poslovenjene izraze. V največji možni meri se trudimo, da bi našli slovenska poimenovanja, vendar smo kot strokovni delavci vseeno neenotni pri tem, kako predstaviti določen termin širši javnosti. Največ težav nam tokrat povzroča termin oralnomotorična veščina (ang. oral motor skill ), ki označuje veščino, ki omogoča osebam dobro prežvečiti hrano, piti po slamici, žvižgati in govoriti. Nekateri želijo namesto tujke uporabiti veščino hranjenja , ki pa je ustreznik za angleški termin feeding skill in označuje razvite zmožnosti premikanja rok k ustom, srkanje, grizenje, žvečenje in požiranje, torej nekaj drugega. Zanima nas, kdaj lahko termine samo »prevedemo« in kdaj »poslovenimo«.
SSKJ²
posédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino
2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti
3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje
4. zastar. imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje
1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju
// ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino
2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti
3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje
4. zastar. imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje
- posédati se
zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati
- posedajóč -a -e:
ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni
Celotno geslo
Sinonimni
posédati -am nedov.
1.
2.
s prislovnim določilom, ekspr. izraža nedejavno navzočnost v kakem prostoru
SINONIMI:
SSKJ²
prehraníti in prehrániti -im, in prehrániti -im dov. (ī á ā; á ā)
s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti
// ekspr. nahraniti2: prehranil in prenočil jih je
s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti
// ekspr. nahraniti2: prehranil in prenočil jih je
- prehránjen -a -o:
preslabo prehranjeni ljudje
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 18
Dostopnost