Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bẹ̑łha, f. Name einer weißen Kuh, Tolminski hribi-Erj. (Torb.); — prim. balha.
Pleteršnik
bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
klẹ̑šč 2., m. = kleščman, Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
Pleteršnik
pokǫ̑šnica, f. = pojedina po dovršeni košnji, Idrijski hribi-Erj. (Torb.), Notr.
Pleteršnik
povẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) mit der offenen Seite nach unten aufstellen, stürzen; lonec, skledo p.; žlico po mizi p., Jurč.; pokrov p. na lonec, den Deckel über den Topf stülpen, Cig., Jan.; p. klobuk na glavo, den Hut aufsetzen, LjZv.; — p. se, sich senken, einsinken, M.; oder se je poveznil, jvzhŠt.; — poveznjena trta = pogrobana trta, Pohl. (Km.); — 2) mit einem umgestürzten, umgestülpten Gegenstande zudecken, Cig.; — hribi, poveznite nas! C.
Pleteršnik
razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken (intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
Pleteršnik
skipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallen: mleko je skipelo; morje je skipelo; kri mu je skipela; — (pren.) Bog je rekel, in hribi so skipeli (sind entstanden), Z.; oko je skipelo, das Auge (an der Rebe) hat sich entfaltet, Z.; — aufbrausen (im Zorne); rad skipi; — (nam. vzk-).
Pleteršnik
túlje, f. pl. = tule, Cig., Jan., Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.); gospodinja prede pražnje predivo, hči in dekla pa hodne kodelje in tulje, Zv.
Pleteršnik
túljev, adj. = tulov: tuljeva preja = slaba preja, Kor., Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
vȏłčək, -čka, m. dem. volk; 1) ein junger Wolf, Mur.; — 2) = volčič 2), Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.).

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.
Svetokriški
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
Svetokriški
citrati -am nedov. citrati: Bug Orffeus je imel per tej ohzeti zitrat nedol., inu godit ǀ David je Cittre v' roke vſel, inu sazhel zittrat nedol. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio 3. mn., piskaio, inu pojò ǀ citraio 3. mn., inu godyo ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio 3. mn., inu plesheio ǀ takrat vij zitrajte vel. 2. mn., dobre ſlatke beſſede dajte ǀ je taku lepu zitral del. ed. m, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali ǀ So zitrali del. mn. m, inu pleſsali → citre
Svetokriški
dolina -e ž dolina: ta ſvejt je dolina im. ed. teh ſols imenuana ǀ Rumarza te doline rod. ed. teh Sols ǀ yh je pelal s' doline rod. ed. na en ſilnu viſſok hrib ǀ kadar pride v'dolino tož. ed. ſihem ǀ je bil sapuſtil dollino tož. ed. teh poſvejtnih rezhy ǀ Iosve je molil v'dolini mest. ed. ǀ bi bil taiſtu pozhakal v' dollini mest. ed. ǀ kateri ſe najdemo v' dolni mest. ed. teh ſols ǀ hribi, inu doline im. mn., dreuie, inu vſe tu kar Bug ſtuaril ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ vſe nashe hribe, inu doline tož. mn. bosh s' Karshansko Kryvio pofarbal ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah mest. mn.
Svetokriški
drevje -a s drevje: hribi, inu doline, dreuie im. ed., inu vſe tu kar Bug ſtuaril je ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie im. ed., kateru v'Indiah raste ǀ je poſtavil v' leta vſe ſorte dreuia rod. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie tož. ed., in ſad ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje tož. ed. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … shene v'drevje tož. ed. ǀ kakor je kapelz vodè v' morij, praha na ſemli, liſtia na druvij mest. ed., inu ſveſd na Nebu ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom or. ed. ſe guantate ǀ vasha della ſo drevia im. mn.
Svetokriški
Enejada -e ž stvarno lastno ime Eneida: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius ſvojo Georgico, inu AEnejado tož. ed. (IV, 310) Eneída, Vergilov ep, ki govori o tem, kako se je Enej rešil iz premagane Troje prišel v Italijo.
Svetokriški
Flakus m osebno lastno ime Flak: Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus im. ed. ſvojo Argonautico (IV, 310) Valêrij Flák, lat. Valerius Flaccus Setinus Balbus (1. stol.), rimski epik, avtor nedokončanega dela Argonavtika v osmih knjigah
Število zadetkov: 55