Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čáča 1., -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.
Pleteršnik
hrvatovščák, m. neka trta, Št. (ob hrv. meji)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
luba, f. ein großes Geschwür, Jan., C.; — prim. hrv. lub, velik čiralj na vratu, Ist.-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
mirozòv, -zǫ́va, m. der Zapfenstreich, nk.; — hrv.
Pleteršnik
mǫ́ka 2., f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.-Mik., Št. ob hrv. meji-Vest. I. 121.
Pleteršnik
smǫ̑dka, f. die Cigarre, Cig., Jan., C., M., nk.; (napravljeno iz hrv. smotka, od: smotati, zusammenwickeln).
Pleteršnik
svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.-Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
Pleteršnik
takòj, adv. sogleich, Levst. (Nauk), nk.; (tákoj, ob hrv. meji-Levst. [Sl. Spr.]); — prim. taki.
Pleteršnik
žestílj, m. französischer Ahorn (acer monspessulanum), hrv. Primorje-Erj. (Torb.).

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
car -a m sultan, turški cesar: s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu Zaru daj. ed. (I/2, 206) ǀ kadar ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru daj. ed. pershal (V, 166) ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ь̏; → cesar
Svetokriški
Eseka -e ž zemljepisno lastno ime Osijek: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki mest. ed., v' Petzirquah (IV, 171) Ósijek, madž. Eszék, mesto v hrv. Slavoniji
Svetokriški
Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar
Svetokriški
Gradiška -e ž zemljepisno lastno ime Gradiška: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Gradiski mest. ed. (IV, 171) Grádiška, hrv. mesto v osrednji Slavoniji, danes Nova Gradiška
Svetokriški
na predl. I. z daj. na: nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II. s tož. na: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III. z mest. na: krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
Svetokriški
pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
Svetokriški
šotor m šotor: S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri, inu kakor en Shotar im. ed. zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597) ← hrv., srb. šàtor ← turš. kirgiško šatyr, osmansko çadır ← perz. čāder; → šoter
Svetokriški
trči (?) -čem nedov. teči: kadar hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti, terzhe 3. ed. po nozhi, po blati, inu po ſnègi, katera v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline nevublatila, cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila de je trudna, ali eno Samo uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe (I/1, 130 s.) Če je nastavek upravičen, beseda korensko ustreza hrv. tr̀čati ‛teči’. Vendar se zdi bolj verjetno ta hapaks legomenon pojmovati kot tiskarsko napako namesto tezhe.
Svetokriški
v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
Svetokriški
Virovitica -e ž zemljepisno lastno ime Virovitica: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Verovitizi mest. ed. (IV, 171) Virovítica, mesto v hrv. Baranji

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
agnec sam. m ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)
Število zadetkov: 217