Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
hudo prisl. slabo, hudo: aku hudu dellash, nikar dobriga lona nezhakaj ǀ kakor od posta shlishish hudu tebi pride ǀ de ſi glih ij hudu grè ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi primer.> je ſmerdel huishi kakor obena merha ǀ v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ǀ Nam ſe she hushi godj
Svetokriški
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
Svetokriški
ime -na s ime: Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas: de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
Svetokriški
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti: hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se: k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati: Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti: Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas: Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
Svetokriški
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
Svetokriški
baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)
Svetokriški
človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
Svetokriški
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
Svetokriški
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
Svetokriški
hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
Svetokriški
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
Svetokriški
jetika -e ž jetika: on je imel bodlaie, naduho, jetiko tož. ed., vodenizo, metlaie, boshio oblaſt, raka, bule, to hudo urozhino (V, 95) ǀ Jma jetiko tož. ed., sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera (V, 114) ǀ osdravi … Ietiko tož. ed. te nevoshlivosti (I/1, 120) ← it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus ← gr. ἑκτικός
Svetokriški
Judež -a m osebno lastno ime Judež: do vekoma kakor Judesh im. ed. Iskariot ſe fardamaio ǀ kokar Iudesh im. ed. Ishkariot pravio ǀ priklinaite pamet Judesha rod. ed. Iskariota ǀ NA DAN S.S. SHIMONA, INU JUDESHA rod. ed. THADEUSA APOSTOLOU ǀ ſaine krajla Næbukadonoſoria … Generala Judesha rod. ed. Machoberia … ſe ſo bile dopolnile ǀ fratario Iudesha rod. ed. Iskariota ǀ timu faratarskimu Judeshu daj. ed. Iskariotu je bil napruti shal ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu daj. ed. Iskariotu voszhi ǀ Hudizh je bil Iudeſu daj. ed. Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze poſtavil ǀ G. Bug je bil poprej Judesha tož. ed. is ſtola oduergil ǀ s'Iudesham or. ed. Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli 1. → Iškarijot 2. → Juda(s) 4. 3. → Juda 3.
Svetokriški
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
Svetokriški
megla -e ž megla: Vſe kar je na ſvejti je enu nizh, ena ſenza, en dem, ena megla im. ed. ǀ kaj s' ena velika temna magla im. ed. je bila suetlobo moyh ozhy sakrila ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli daj. ed., katere hitru ſgineio ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo tož. ed., de moko v' otrobi preberne
Svetokriški
metljaj -a m metljaj: vſe boleſni ſe ſo bile njega lotile: on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie tož. mn., boshio oblaſt, raka, bule, to hudo urozhino (V, 95)
Svetokriški
misel -sli ž misel: ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
Svetokriški
nakladati -am nedov. nalagati: Imate hudo Gospoisko, ſe zhes taiſto toshite, de vam novize nakladaio 3. mn., vasho kry pieio (V, 330) ǀ vſe grehe je na te druge nekladal del. ed. m, inu ſam ſebe sagovarjal (I/2, 134)
Število zadetkov: 50