Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
Svetokriški
deti denem dov. deti, tj. položiti, postaviti, namestiti: Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo: Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
Svetokriški
gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.
Svetokriški
grd -a prid. grd: Shpegul nei kriu, aku en gard im. ed. m zhlovek ſe noter gleda ǀ gerd im. ed. m, inu spazhen … Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ je bil taku gardt im. ed. m, ſpazhen, inu ſtrashan ǀ sakaj ti gardi im. ed. m dol. hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish ǀ nej lipote de bi garda im. ed. ž neratala ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda im. ed. ž, de bi kateri she vaſs neutel ǀ tem salublenim tu gardu im. ed. s ſe vidi lepu (I/1, 125) ǀ en draksler s'eniga gardiga rod. ed. m, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ ony vezhkrat en gard tož. ed. m zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ ſazhne premishlovati nje gardi tož. ed. m dol. greshni leben ǀ greh zhloveka … gardia tož. ed. m ži. Kakor eniga Hudizha sturij ǀ greh zhloveka veno gardo tož. ed. ž, strashno spako preoberne ǀ zhe vſamem gardo tož. ed. ž, maihinu veſſelje bom imel ǀ ſe ij perkashe v'takushni gardi mest. ed. ž podobi ǀ s' hudo, inu gardo or. ed. ž beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam or. ed. m/s nemore nezh opravit ǀ ſo bli gardi im. mn. m, inu oſmujeni na dushi ǀ garde im. mn. ž shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde im. mn. ž ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih rod. mn., inu madlih krau ǀ shlishi taku garde tož. mn. ž, klaffarske, inu nesramne beſſede ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde tož. mn. ž/s, ſtrashne, ſmerdlive ǀ nikar mosha s'gardimi or. mn. beſsedami ſmerjat primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi im. ed. s Kakor ene Krote ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi tož. ed. s pak od snotri skrivajo ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi im. mn. ž rataio v'ſtaroſti ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih rod. mn. presež.> prezej Nabukadonosor ta nar garshi im. ed. ž spaka rata ǀ te ner garshi tož. mn. ž, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio
Svetokriški
lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’
Svetokriški
marin -a m novica: leto hudo poshto, ali marin tož. ed. neſſe Ceſſariu en vishishi Shlushabnik, rekozh: Sveti Ceſſar, hude marine tož. mn. vam perneſem (V, 574) ← srvnem. mærelīn ‛zgodba’; prim. pri Kastelec-Vorencu marinî ‛novine, nove rizhy’
Svetokriški
prebivati -am nedov. prebivati, bivati: dolgu zhaſsa obedn nej mogal v'taisti hishi prebivat nedol. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat nedol., kakor pak s'enem lintuornam ǀ de bi yh puſtil prebivati nedol. na uni ſtrani Jordana ǀ v'eno drugo deshelo, pod drugiga Firshta gresh prebivat namen. ǀ je bulshi sa mene de prebivam 1. ed. per letej nepametni shivini ǀ v' temmi tega greha prebivash 2. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi prebiva 3. ed. ǀ katiri ſpodobnu per S. Mashi prebiua 3. ed. ǀ kateri v' nashih hishah prebivate 2. mn. ǀ tamkaj levi prebivaio 3. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni prebivajo 3. mn. ǀ Tize prebiuaio 3. mn. v' lufti, ribe v' vodi ǀ ſo ſvojo krij prelili, ter prebivio 3. mn. v' Chriſtuſu Jeſuſu ǀ v'Christuſu prebivajte vel. 2. mn., kateri vam oblubi enu dobru prebivalshe ǀ shiher bosh prebival del. ed. m v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual del. ed. m ǀ Christus je na semli brebival del. ed. m ǀ nej mogozhe tedaj de bi mej taiſtimi myr neprebival +del. ed. ž ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala del. ed. ž ǀ v'katerem kloſtru 200. Minihu je prebivalu del. ed. s ǀ nej ſte nezh bulshi kakor Philistery, kateri ſo hoteli de bi pod eno streho prebivala del. dv. m ta skrinia Boshia inu ta nesramni Malik Dagon ǀ duei sheni ſta ukupaj veni hishi prebivale del. dv. ž ǀ S: Ierni grè v'Armenio, kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali del. mn. m ǀ veni ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali del. mn. m
Svetokriški
spomlad -a m pomlad: Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat im. ed. ǀ ta veſſeli ſpumlat im. ed. je prishal ǀ ta oſtra ſima vashih dush je preshla, inu ſpumlad im. ed. je prishal ǀ tergai roshe, dokler je spumlat im. ed. ǀ am perneſſe veſſeli ſpumlat tož. ed. ǀ videm duhouni ſpumlad tož. ed. teh dush ǀ v' ſpumladi mest. ed. poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne ǀ je hotel v' spumladi mest. ed. na nogah, inu na rokah s' debelimi shibli preboden biti ǀ Tern v'ſpumladi mest. ed., kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia Moškega slovničnega spola je tudi → jesen.
Svetokriški
težko prisl. 1. težko: teshku vſdiguiete, pleſhete ǀ io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit 2. težavno, s težavo: teshku je ſlovensku piſsat ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit ǀ en mezh kateri dolgu nej bil potegnen s'naushenz, ſariovj, inu teshku ſe vun potegne ǀ jeſt nej ſim sa tu, teshku govorim, inu shlekadram ǀ en zholn teſhku na breh pride, kadar valovi ga ſam ter kei noſſio ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie eniga pſa ǀ vender teshkù ſe njemu sdellu ſuoje grehe ſposnati ǀ de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ theſkù ſapuvidi Boshij ſe potuersheio ǀ kar pak sapovej Bug, thesku naprej pride de ſi glih je lahku ǀ tu kar poprej nam ſe je sdelu tehsku im. ed. s, nam rata lahku ǀ navada je ena laſtnuſt, katera teshkuſe odvſame 3. malo verjetno: teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ letu teshku ſe more sgodit 4. hudo: oza s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal primer.> veliku teshej yh bò ſposnal ta kateri s' velikimy grehomy je obdan ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni ſe dobru omoshit ǀ obeniga greha nej teshkei premagat, kakor greh te nezhiſtoſti ǀ tu dobru imè pak povernit je ſtukrat teskeishi presež.> gvishnu de ner teshej zhlovek preneſe
Svetokriški
umojstriti -im dov. obvladati: Vſe ſort ſveriazhine ſe ſamorio vkrotiti, inu umojſtrit nedol. ǀ Bug ym je dall eno taku hudo naturo de nemorio taisto vmojstrit nedol. ǀ aku bosh tvoi jeſik snal v' tej vishi umoiſtrit nedol. ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik umojſtriti nedol. ǀ hudizh pak tebi greshnik, inu greshniza vſe napak povei, de namrezh nimash ſilo dellat tvoj naturi, inu tvoje shelje vmojſtrit nedol. ǀ Morebiti de shelite vashe ſaurashnike premagat, inu vmejstrit nedol. ǀ En Alexander, kateri je ſnal v' moiſtrit nedol., inu premagat tiga nepresherniga Bucephala teh kezerjou ǀ Sdershi, inu umojſtri vel. 2. ed. tvoj jeſik ǀ je ſvojo naturo v'mojſtril del. ed. m ǀ nej tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile, de bi jo neumoſtril +del. ed. m ǀ ti ſi lete premagala, inu v' mojſtrila del. ed. ž ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno naturo umojſtrili del. mn. m Prim. srvnem. meistern ‛obvladati’.
Število zadetkov: 50