Zadetki iskanja
Pravopis
Svetokriški
strupen -a prid. strupen: greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà je taku ſtrupen im. ed. m, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ta ſtrupeni im. ed. m dol. glaſſ nebo ta pervi greh ǀ je bil njega sadel ta ſtrupene im. ed. m dol. glaſſ vezhniga pogubleina ǀ Ena ſtrupena im. ed. ž kazha ſe je shonala tiga nedolshniga S. Paula ǀ kuga pride od ſtrupeniga rod. ed. m luffta ǀ greha ſe bote ble bali, kakor ſtrupene rod. ed. ž kazhe ǀ en drugi bo kaj ſtrupeniga rod. ed. s posherl ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni tož. ed. m dol. mezh nenuzali ǀ takorshno ſtrupeno tož. ed. ž kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno tož. ed. ž sheno je prenashal ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno tož. ed. ž spako te je preminila ǀ tu grenku, inu ſtrupenu tož. ed. s vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash ǀ kakor pred ſtrupeno or. ed. ž kazho je bejshala ǀ je bil s'enoſtrupeno +or. ed. ž ſtrelo preſtrelen ǀ ratamo kakor ene ſtrupene im. mn. ž, negnusne kazhe ǀ nej ſo ludje temuzh strupene im. mn. ž Kazhe ǀ Hercules Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih rod. mn. kazh ǀ lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh rod. mn. kazh ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga tož. ed. m ži. gada ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ nei hotel nie ſtrupene tož. mn. ž beſsede poshlushat ǀ imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne tož. mn. ž ozhy presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi, inu ſtrupenishi im. ed. m, kateri preklineio s'hudizham
Pravopis
Svetokriški
stvar -i ž stvar, tj. kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih živo bitje: Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
Svetokriški
togoten -tna prid. togoten: on je taku ieſin, inu tagotin im. ed. m ǀ en iesni togotni im. ed. m dol. zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil ǀ ti tagotni im. ed. m dol. Jesni zhlovek menish tvoimu blishnimu s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat ǀ v' pogubleine zhloveka ta tagotna im. ed. ž iesa perpravi ǀ on je vidil eniga taku tagotniga tož. ed. m ži. iesniga zhloveka ǀ Sam ſam ſebi shkodish skuſi tvojo tagotno tož. ed. ž ieso ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno tož. ed. ž, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ s' ſvojo hudo, inu tagotno or. ed. ž sheno ǀ nebodite tagotni im. mn. m kakor pſs, katiri vſe skuſi laja
SSKJ²
vragolíja -e ž (ȋ) ekspr.
1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij
2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije
1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij
2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije
Pleteršnik
zavȋranje, n. das Hemmen; das Sperren; — hudobno z. sovražnikov, böswillige Hindernisse der Feinde, Jap. (Prid.).
SSKJ²
zlôbnost -i ž (ó)
lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe
● v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz
// zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti
lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe
● v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz
// zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti
Pravopis
Pravopis
zlódejevo prisl. (ọ̑)
1. nač., poud. ~ se obnašati |zlobno, hudobno|
2. mer., poud. ~ nerodna zadeva |zelo, hudo|
1. nač., poud. ~ se obnašati |zlobno, hudobno|
2. mer., poud. ~ nerodna zadeva |zelo, hudo|
Pravopis
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
zmáj -a in zmàj zmája m z -em živ. (á; ȃ; ȁ á) odsekati ~u glavo; spuščati papirnate ~e; troglavi ~; leteti z ~em; člov., slabš. Poročil se je s pravim ~em |s hudobno, napadalno žensko|
zmájevka -e ž (á; ȃ)
zmájev -a -o (á; ȃ)
zmájevka -e ž (á; ȃ)
zmájev -a -o (á; ȃ)
Svetokriški
zoprn -a prid. 1. nevšečen, zoprn: kaj s'ene ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe, kadar ſo taiſtu bili skuhali, inu sazheli posherat, samerkaio, de je taku mozhnu grenku, inu ſupernu im. ed. s ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu superniga rod. ed. s sgody ǀ Mati samerkaio kaj s'eno ſuperno tož. ed. ž, grenko, inu hudobno Neveſto ſo ſi sbrali ǀ s' eno ſamo beſſedo tebi superno tož. ed. ž, katero ſi shlishal ǀ ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne tož. mn. ž rezhy pridigvat Krajlu 2. nasprotujoč si, nasproten: kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne im. mn. ž/s Imena, ter perglihe pomeneio ǀ koku te shteri shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat, dokler cilu ſuperno tož. ed. ž naturo imaio ǀ Zhudne, inu superne im. mn./dv. ž ſo bile lete duej ſodbe ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala, dokler imaio sapuvidi superne tož. mn. ž, sakaj kar hudizh sapovej ſturiti, letu prepovej Chriſtus ǀ kaj s' ene zhudne, inu superne tož. mn./dv. ž Sodbe ſta bila ſturila dua velika Gospuda ſtariga Teſtamenta, namrezh Mojſſes, inu Joſve
SSKJ²
zvíti zvíjem dov. (í)
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra / zviti nit, žico; zviti volno, vrv v klobčič / zviti (si) cigareto z zvijanjem narediti / zviti rep
2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo: zviti srobot, šibo in povezati trte
// z vitjem združiti: zviti dve, tri niti skupaj
3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj: burja je zvila bore / vročina zvije lesene, plastične izdelke / bolezen mu je zvila prste; krč mu je zvil telo / brezoseb., ekspr. zvilo jo je od smeha
// skriviti: zviti ključ, palico / ekspr. hudobno je zvil usta / zviti roke komu na hrbtu prekrižati
// natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: zviti si nogo v gležnju; pri pretepu mu je zvil roko / ekspr. vsi so gledali navzgor, da so si skoraj vratove zvili
4. ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil
// prisiliti, pregovoriti koga: zvil jo je, da mu je vse povedala
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: groza jo je zvila; smeh ga je zvil; utrujenost, zavist ga je zvila
6. ekspr. povzročiti bolečine, težave: bolezen jo je zvila / brezoseb.: zvilo ga je v črevesju, trebuhu, želodcu; ko je šel po stopnicah, ga je skoraj zvilo
7. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: jetika ga je zvila / brezoseb. hitro ga je zvilo je umrl
// povzročiti, da kdo zboli: težko delo ga je zvilo
● ekspr. ptice so si zvile gnezdo spletle; ekspr. našel je ženo in si zvil gnezdo si ustvaril dom, družino; ekspr. zvila je noge, da je skoraj sedela na stopalih skrčila, spodvila
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra / zviti nit, žico; zviti volno, vrv v klobčič / zviti (si) cigareto z zvijanjem narediti / zviti rep
2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo: zviti srobot, šibo in povezati trte
// z vitjem združiti: zviti dve, tri niti skupaj
3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj: burja je zvila bore / vročina zvije lesene, plastične izdelke / bolezen mu je zvila prste; krč mu je zvil telo / brezoseb., ekspr. zvilo jo je od smeha
// skriviti: zviti ključ, palico / ekspr. hudobno je zvil usta / zviti roke komu na hrbtu prekrižati
// natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: zviti si nogo v gležnju; pri pretepu mu je zvil roko / ekspr. vsi so gledali navzgor, da so si skoraj vratove zvili
4. ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil
// prisiliti, pregovoriti koga: zvil jo je, da mu je vse povedala
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: groza jo je zvila; smeh ga je zvil; utrujenost, zavist ga je zvila
6. ekspr. povzročiti bolečine, težave: bolezen jo je zvila / brezoseb.: zvilo ga je v črevesju, trebuhu, želodcu; ko je šel po stopnicah, ga je skoraj zvilo
7. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: jetika ga je zvila / brezoseb. hitro ga je zvilo je umrl
// povzročiti, da kdo zboli: težko delo ga je zvilo
● ekspr. ptice so si zvile gnezdo spletle; ekspr. našel je ženo in si zvil gnezdo si ustvaril dom, družino; ekspr. zvila je noge, da je skoraj sedela na stopalih skrčila, spodvila
- zvíti se
1. premakniti telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv se zvije; zvil se je pod odejo in zaspal; zviti se kot kača / jež se zvije v klobčič
2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se: cesta se zvije čez hrib, skozi gozd; pot se zvije med hišami / dim se zvije navzgor
3. priti v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske so se na soncu zvile; zviti se od vročine; vrata so se zvila
● solata se zvije v glave naredi glave; ekspr. slepec se je zvil v praprot zvijajoč se zlezel; ekspr. zvil se je v dve gubé dobil je sključeno držo
- zvít -a -o
1. deležnik od zviti: zvit list, papir; zviti prsti; zvit vrat; zvita deska, pločevina; zvite ustnice; v klobčič zvita žival
2. ki zna z iznajdljivostjo, spretnim prikrivanjem doseči svoj namen: on je zvit človek; zvit kot kača, lisjak; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / ekspr. zvita lisica
// ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, spretno prikrivanje: zvit nasmeh; zvite besede, misli; zvito dejanje, vprašanje
● ekspr. imeti zvite lase skodrane; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
♦ film. zviti film (filmski) zvitek za fotografske aparate srednjega formata; lov., vet. zviti rep prašiča, psa rep, ki je zavit nad hrbtom; prisl.: zvito govoriti, pogledati; zvito se nasmehniti; zvito nastavljena zanka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 56
Dostopnost