Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
domišljenje s, F3, auspicium, domiſhlonîe perhodne rizhy, na tyzhje merkanîe; divinatio, -nis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa; praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe
Vorenc
doprinašati nedov., F2, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha
Vorenc
ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati
Vorenc
feržmagovanje s, F10, aspernatio, ṡanizhovanîe, ferṡhmagovanîe; convitium, ṡaṡhmagovanîe, ferṡhmagovanîe, frahtanîe, ozhitanîe; demuſsata contumelia, pregledanu ferṡhmagovanîe; despectio, ferṡhmagovanîe; ludificatio, ṡhpotanîe, golufia, ferṡhmagovanîe; maledicentia, -ae, ferṡhmagovanîe, opravlanîe, zhes eniga hudu govorjenîe; obtrectatio, opravlanîe, ferṡhmagovanîe; opprobratio, ferṡhmagovanîe; scomma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; vituperium, -rÿ, ferṡhmagovanîe, ṡaṡhpotovanîe
Vorenc
gnusiti se nedov., F7, abhorrêre, ſe gnuſſiti; abhorrêre, omnes abhorrent, vſim ſe gnuſſy; abhorret âb auribus vulgi, enimu ſléhernimu ſe gnuſſy; abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡnaminîe, ſe gnuſſiti, ſe gruſtiti; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; nauseare, ſe enimu gnuſſiti; obhorrere, ſe gnuſſiti
Vorenc
gostovati nedov., tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati, eniga hudú, ali dobru iméti, goſtovati, nuzati, glihati, rovnati
Vorenc
govoriti nedov., F101, affari, govoriti; attice loqui, dobru govoriti; barbarè loqui, gardú govoriti; blatire, berbrati, neumnu govoriti; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; dictare, naprei govoriti, kir eden popiſhuje; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govori; fandus, kar je vrédnu de ſe govory; fari, govoriti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; genuino rodere, gardú od eniga govoriti, fershmagovati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu govoriti; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more govoriti; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; traulus, -li, kateri teṡhku govory; veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu ſe riſniza govory; prim. govarjoč
Vorenc
grmenje s, F4, boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega garmenîa; detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od garmenîa; intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, ga[r]meinîe
Vorenc
Vorenc
hud prid., F99, alastor, huda vèſt; calumniare, -ri, eniga v'hude beſſéde perpraviti; confragosus, -a, -um, hud, oſter; durum frigus, hud, terd mráṡ; malefactum, -ti, enu hudu déllu, hudu ſturjenîe; malum opus, hudu déllu; malus, -a, -um, hud, huda, hudu; mordax, húd, vjédliu; tempestas mala, hudu vremè, huda ura, hud véter
- hujši , F6, deterior, huiſhi; maledicentior, ſhe huiſhiga jeṡika; nequior, -oris, doſti huiſhi; peſsimare, ṡhaliti, huiſhe ſturiti, huiſhi perhajati; recrudescere, oſroviti, ṡupèt huiſhi perhajati, huiſhi ratati
- naj
- hujši , peſsimus, -a, -um, cilú húd, ſylnu húd, narhuiſhi
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
hudo prisl., F30, a pecunia imparatus, hudú s'danarji ṡaloṡhen, ali preskarblen; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti; infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; malè, ṡlú, hudú; maledicus, -a, -um, lajavez, hudu jesizhin; male educatus, hudu ṡrejen; peſsimè, cilú hudú, ſylnu hudú; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
- hujše , F3, deterius, ſhe huiſhe; nequius, huiſhe; pejor, pejus, huiſhe
Vorenc
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
Vorenc
jezen (jezan) prid., F6, biliosus, s'ſtrupovito ṡholzhjó, jeṡne inu ſerdite ṡhare; cholericus, jeẛen; comitialis homo, hudú jeṡni, ardriaſti zhovik[!]; furibundus, polhen ſerda, ſerdit, jeṡan; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin
Vorenc
jezičen prid., F7, dicax, jeṡizhén, kateri vſeṡkuṡi govory, ṡlaſti hudú; garrulus, -a, -um, jeṡizhin, klaffarṡki; lingvax, -cis, jeṡizhen; maledicus, -a, -um, lajavez, hudu jeṡizhin; procax, neſramin, jeṡizhin, nagil; protervus, -a, -um, objédin, neſramin, jeṡizhin, hudobin, ṡuparni; verbosus, -a, -um, beſſedliu, jeṡizhin
Vorenc
kleti nedov., F6, diris devovere, kleti, preklinîati; execrare, prekleti, kleti, gnuſſiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; maledicere, kleti; precari dira alicui, enimu vſe nadluge voṡzhiti, ga kleti; remaledicere, s'hudimi beſſédami naṡai odgovarjati, inu kleti
Vorenc
Vorenc
Vorenc
losati nedov., F6, ducere sortem, loſſati; mittere sortem, loſſati, loṡ vrézhi; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; sortilegus, -gi, vel sortitor, -oris, tá kateri loſſa, ali lóṡ mèzhe; sortiri, loſſati, ṡadobiti, vun ṡkozhiti; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati
Vorenc
martran del., F5, concruciari, na vſih glidih martran biti; conflictari, martran biti, reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; tortus, -a, -um, martran, peiṡan
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 311
Dostopnost