Zadetki iskanja
1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija
- humanístično prisl.:
humanistično izobražen človek
1. ženska, katere nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: izobražena ženska je in velika humanistka; angažirana humanistka
2. ženska, ki se ukvarja s kako humanistično vedo: kot humanistka je tesno povezana s filozofijo
- 1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski
- 1.1. ki kaže, izraža take izkušnje, znanje; SINONIMI: kozmopolitanski
- 1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitanski
- 2. ki je v zvezi s kozmopoliti 2.; SINONIMI: kozmopolitanski
- 3. kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje
// s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe