Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
cimpráča -e ž
SSKJ²
cmokánje -a s (ȃ)
glagolnik od cmokati: odvadi se že enkrat cmokanja pri jedi / sliši se cmokanje čevljev, ki se ugrezajo v razmočeno ilovico / cmokanje zaljubljencev
Celotno geslo Etimološki
dẹ́ža -e ž
SSKJ²
gnetívo -a s (í)
snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico
Pravopis
gnetívo -a s, snov. (í) uporabljati ilovico za ~o
SSKJ²
grézen -zna -o prid. (ẹ̄)
razmočen, močviren: noga se mu je udrla v grezno ilovico; grezna zemlja
SSKJ²
ílovica -e ž (í)
težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino
Celotno geslo Sinonimni
ílovica -e ž
težka, manj rodovitna prst iz glinepojmovnik
SINONIMI:
star. il, star. ilo, nar. ilovak, zastar. ilovina, nar. ilovka
GLEJ ŠE SINONIM: glina
SSKJ²
ílovnat -a -o prid. (í)
1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja
2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve
    ílovnato prisl.:
    ilovnato rumen
Celotno geslo Sinonimni
ílovnat -a -o prid.
ki je bogat z ilovico
SINONIMI:
ilnat, star. ilov, star. iloven, star. ilovičast, zastar. ilovičen
GLEJ ŠE SINONIM: glinast
Celotno geslo Kostelski
ilovnat ► ˈilȯvnat -a -ȯ prid.
Pravopis
ílovnica -e ž (í) kopati ilovico v ~i
Pleteršnik
məndráti, -ȃm, vb. impf. 1) mit den Füßen treten; zertreten, zu Boden treten; m. travo; jezdeci mendrajo proso, LjZv.; ilovico m., den Lehm mit den Füßen kneten, Cig.; austreten, z. B. Körner aus Aehren herausbringen, Cig.; — 2) = tresti, schütteln, beuteln: človeka, drevo m., Mur., Poh.; — 3) kleinschrittig gehen, Z.; hin und hergehen, ohne vorwärts zu kommen, Z.; zappeln, Jan. (H.).
Pleteršnik
mẹ́siti, -im, vb. impf. 1) trockene Dinge mit nassen mischen; moko z vodo, z mlekom m., das Mehl einteigen; pos. kvas in moko premešavati, predno se začne testo gnesti, Kr.; kvas v testo m., den Teig säuern, Cig.; — 2) kneten: testo za kruh m., den Brotteig kneten; ilovico m., den Thon kneten; — z nogami m., mit den Füßen unruhig sein, Mur.
Geografija
míkrovrtáča -e ž
Pleteršnik
mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
SSKJ²
módlo -a s (ọ̑)
nar. kalup, forma: ilovico natlačiti v modlo
SSKJ²
nabíti -bíjem dov., nabìl (í ȋ)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti na kaj: nabiti obroče na sod / nabiti kadi, škafe
// pritrditi kam, na kaj, navadno z žeblji: obešalnik je nabil na vrata; nabiti oglas na oglasno desko / nabiti kožo, usnje na lesen okvir / nabiti žeblje na steno
2. s tolčenjem, udarjanjem napolniti kaj: nabiti kalup / jašek so nabili z gramozom
// napolniti orožje z naboji: nabiti puško, top
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno: nabiti beton, ilovico
// s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj iz česa: stene nabijejo iz blata / nabiti tla
4. nav. ekspr. zelo napolniti: vse žepe si je nabil; listnico je nabil z bankovci / program so preveč nabili ima, vsebuje preveč točk, sestavin
5. ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom nabil, da si boš za vselej zapomnil; skoraj vsak dan nabije otroke
// premagati: naši so Nemce spet nabili
6. ekspr. dvigniti, zvišati: cene so spet nabili / nabiti carino na blago; nabiti visoke davke naložiti, predpisati
7. elektr. naelektriti: z drgnjenjem nabiti površino stekla; plošči kondenzatorja se nabijeta, ko ju zvežemo s poloma / električno nabiti kovino
● pog., ekspr. nabili so mu petnajst dni zapora obsodili so ga; pog. nabiti računalnik (s podatki) dati, vložiti v računalnik podatke
♦ voj. nabiti puško, revolver pripraviti s strelivom napolnjeno puško, revolver za streljanje
    nabíti se ekspr.
    zbrati se v velikem številu, v veliki množini na enem mestu, prostoru: zvečer so se gostje nabili v dvorano; na peronu se je nabilo veliko ljudi; nabiti se k vratom, na kup
    nabít -a -o:
    avtobus je bil zelo nabit; lepak je nabit na vratih
    ●     ekspr. ozračje na sestanku je bilo nabito z elektriko napeto; prisl.: nabito poln nahrbtnik
Pravopis
nabíti -bíjem dov., nam. nabít/nabìt; nabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj na kaj ~ obroče na sod; nabiti kaj z/s čim ~ jašek z gramozom; ~ puško, top; elektr. Z drgnjenjem ~ površino stekla naelektriti; nabiti kaj ~ beton, ilovico; poud.: ~ cene |dvigniti, zvišati|; ~ visoke davke |naložiti, predpisati|; poud. nabiti koga ~ nasprotnike |premagati|; ~ razgrajača |natepsti|
nabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ v dvorano natlačiti se, nagnesti se
SSKJ²
omázati omážem dov., omázala in omazála (á ȃ)
1. knjiž. namazati, premazati: omazati steno z bitumnom, ilovico
2. star. umazati: ne prijemajte predmetov, da jih ne omažete / omazati komu čast
Število zadetkov: 44