Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazeološki
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
SSKJ²
adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
Celotno geslo Frazeološki
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
Celotno geslo Etimološki
agronọ̑m -a m
SSKJ²
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
SSKJ²
akôv -a m (ȏ)
nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.« (M. Kranjec)
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]
    1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
    2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvor. od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
Jezikovna
Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P. 

Jezikovna
Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Pleteršnik
àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).
Svetokriški
andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’
Celotno geslo Frazeološki
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Celotno geslo Frazeološki
ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. slabšalno ženska
      1.1. neknjižno pogovorno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neknjižno pogovorno, ekspresivno babnica
    2. slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba je baba, najboljša je slaba., Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
banálno prislov [banálno]
    1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: banalen
Terminološka
Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite? Vprašanje poslano: 6. 6. 2018
Celotno geslo Sprotni
bêstička samostalnik ženskega spola
    slengovsko zelo dobra, najboljša prijateljica SINONIMI: bestica
Celotno geslo Frazeološki
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Svetokriški
beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SSKJ²
bógvé in bóg vé [bokvečlen. (ọ̑-ẹ́)
1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje
2. izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
Število zadetkov: 594