Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
žàlosten -tna -o tudi žàlosen -sna -o prid. žalosten: odiſao je 'zaloſzten KŠ 1771, 63; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 6; ár ſze 'zerjávi 'zaloſztna néba KŠ 1771, 53; Bosje ime nasse je pak vſze saloſzno SM 1747, 86; ne bojdte 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; Saloſzne je tosbé vreidna ta reics TF 1715, 3; ne odüri niti mené 'saloſztnoga greisnika KMK 1780, 105; ovo me ſaloſzno ſzercze preporácsam tebi SM 1747, 69; da ſze moje 'zaloſztno ſzrczé obeſzelí KŠ 1754, 236; Vſzvojem ſzvétom ſzini mo 'zaloſzno duſo, On ſzám obeſzeljáva BKM 1789, 161; tvoje 'zaloſzno ſzrczé razveſzelis BKM 1789, 8; I po 'zaloſznom, Etom 'zitki Vnébi mo BKM 1789, 134; ino zſaloſznim ſzpouvedom má vadlüvati TF 1715, 35; ka sze vogrszki Bábel med 'salosztnov zmejsanczov nemore dogotoviti KOJ 1833, X; i ſzta 'zaloſztna KŠ 1771, 255; ſaloſzni jeſzte vu nevoljái SM 1747, 29; Liki 'zaloſztni, vſzigdár ſze pa radüvajoucsi KŠ 1771, 539; Ki ſzte vſzrczi 'zaloszni BKM 1789, 10; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; vſzejh 'saloſztnih práva radoſzt KM 1783, 80; Ne odüri moje kotrige 'zalosztne KŠ 1754, 254; i gda ſzo ſze 'zaloſzne noute vcsili popejvati BKM 1789, 3
žàlostnejši -a -e žalostnejši: i jaſz te 'zaloſztnejſi bodem KŠ 1771, 596
Celotno geslo Pohlin
Žavčje [žávčjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

nemška kneževina Saška

PRIMERJAJ: žavski

Svetokriški
železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
Prekmurski
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
Prekmurski
židòvski tudi židòski -a -o prid.
1. judovski, židovski: Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; Nej pa li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; ſze je vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipíla KŠ 1754, 185; Ár je predgao v 'Zidovſzkom Orſzági KŠ 1771, 2(B1b); Kakti je i li ſzamo med 'Zidoſzkim národom vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; Edne 'zidoszke novine pisejo AIP 1876, br. 9, 8; Za 'zidoszke rabbinare (pope) sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
2. hebrejski: piſzao nej 'Zidovſzki nego Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Amen je 'sidovſzka rejcs KMK 1780, 31; rejcs 'Zidoſzka KŠ 1754, 99; Kriſztusevo 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzvojo ſz. rejcs z'Zidovſzkoga i Grcskoga na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1(B1a); geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Bio je pa napiſzek z-Grcskimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
požidòvskom po židovsko: Zsidóúl; pozsidovszkom KOJ 1833, 184
Pleteršnik
žȋgra, f. 1) der Holzzunder, Ip.-Mik.; — 2) kozje ime, Kanin-Erj. (Torb.).
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Prekmurski
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
Pleteršnik
živȃra, f. kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Pohlin
živite [živíte]

ime dvočrkja ſh

Besedje16
živite [ime črke] sam. – ♦ P: 4 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584, MTh 1603)
Pleteršnik
žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
Pleteršnik
žúža 2., f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
žȗžka, f. ime črni ovci, Kanin, Podmelci-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 3454