Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Kempis zemljepisno lastno ime de Kempis cit. pril. osebno lastno ime Kempčan: pravi Thomas de Kempis ǀ Thomaſhu de kempis je taku G: Bug govuril ǀ satorai sposnam s'Thomasham de kempis Prilastek se nanaša na nem. mesto Kempen pri Düsseldorfu; → Tomaž 4.
Svetokriški
Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija
Svetokriški
kod prisl. kod: jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja: od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
Svetokriški
Kolomedio zemljepisno lastno ime de Kolomedio cit. pril. osebno lastno ime iz Collemezza (?): Franciſca de Collomedio, je vidla, de ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha (III, 421) Verjetno je mišljen kraj Collemezzo med Rimom in Perugio.
Svetokriški
Kristuš -a m osebno lastno ime Kristus: poprej nihdar nej ſo od Christuſha rod. ed. shlishali ǀ leta je Chriſtushu daj. ed. brat ǀ dobru Chriſtuſhu daj. ed. je letu imè dopadlu ǀ k'Christuſhu daj. ed. pak pojti, ſe boij desha, blata, vejtra ǀ je bila ena velika shalost, inu strah Christuſha tož. ed. obshla ǀ shene ſo bile Chriſtusha tož. ed. na hrib Calvaria ſpremile ǀ gdu tedaj je bil Chriſtuſha tož. ed. potroshtal ǀ Sdaj poimo tudi v'tu Meſtu Naim s'Chriſtusham or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham or. ed. Iesuſam Ljudska različica Kristuš je v korpusu pribl. 80-krat redkejša od učene → Kristus.
Svetokriški
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
Svetokriški
Kvito zemljepisno lastno ime de Kvito cit. pril. osebno lastno ime iz Quita: ſe dobru raima, kar ſim bral od te bogaboyezhe Nune Mariæ de Quitto (IV, 429) Morda je mišljeno ekvadorsko mesto Quito.
Svetokriški
Lanuza ž zemljepisno lastno ime Lanuzade Lanuza cit. pril. osebno lastno ime iz Lanuze: pravi Hieronymus Delanuza (II, 150) Hierónim iz Lanúze, špan. Geronimo de Lanuza, pisec
Svetokriški
lažnivo prisl. lažnivo: vſy ludje bodo tebe toshili na tvojo posledno uro pred Rihtariam Nebeshkem, zhes katire ſi marmral, opraulal inu loshnivu v' hudu ime perpravil (V, 447)
Svetokriški
Lija -e ž osebno lastno ime Lea: molzhi, inu tiho bodi ti Lia. im. ed. Iacobava shena, katera tvojmu peruoroyenimu Synvu ſi bila imè dalla Ruben ǀ Veni posteli ta lepa Rachael, inu ta garda Lia im. ed. ǀ Lia im. ed. je bila radovitnishi ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia im. ed. ta zhetertikrat ǀ kaj S: Piſsmu od lie rod. ed. Iacobave Shene pravi ǀ mu je bil dall to vjokano, inu karmishlavo Lio tož. ed. Lêa, lat. V Lia, prva Jakobova žena (SP 1 Mz 29,16)
Svetokriški
Lira ž zemljepisno lastno ime Lirade Lira cit. pril. osebno lastno ime iz Lire: Nicolaus de Lijra odgovorj (I/1, 55) ǀ Nicolaus de Lijra pravi zhes tajſte beſsede (II, 230) ǀ Nicolaus de Lyra (II, 312) Líra, lat. Lyra, danes Vieille Lyre, mesto v Normandiji; → Liranus
Svetokriški
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
Svetokriški
Mancius m osebno lastno ime Mancij: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus: Enimu je bilu imè Manzius im. ed., timu drugimu Joannes, timu trjetimu Julianus (V, 31) O odposlancih z imeni Mancius, Joanez in Julianus piše Daniel Bartol; → Bartolus.
Svetokriški
Mantova ž zemljepisno lastno ime Mantovade Mantova osebno lastno ime iz Mantove: Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes de Mantova (I/1, 24) Mántova, mesto v severni Italiji; → Mantuanus
Svetokriški
Mateus -a m osebno lastno ime Matej: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus im. ed. ǀ O Sveti Matheus im. ed. ǀ Pishe Matthæus im. ed. Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Bushtvu radovolnu S. Mattheuſa rod. ed. ǀ spumnite … Vy ozhitni greshniki na Mattheuſa tož. ed. ǀ samerkanu najdem per S: Mattheusu mest. ed. 1. Učena različica Mateus je bistveno redkejša od ljudske → Matevž. 2. Na robu je referenca Math Rod. in Virid. Verjetno ni mišljen agl. historiograf in hagiograf Mattheus Paris (pribl. 1200–1259), pri katerem se ne omenja naslova Virid.
Svetokriški
Mavrus m osebno lastno ime Maver: Samerkajte kaj pravi Maurus im. ed. Rabbanus (II, 314) ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga krajla Hzhere, v' tem tudi ta krajliza je neſsla Jatnikom kroh sa almoshno, jo uprasha tudi nje ozha krajl Maurus im. ed. 1. Bl. Máver Magnéncij Rabán, srlat. Maurus Magnentius Rabanus (776/784–856), opat v Fuldi 2. Ni jasno, kateri kralj je mišljen. Ime Maurus sicer nosi neki kralj Britanije ali Bretanija (6. stol.).
Svetokriški
Mazovija -e ž zemljepisno lastno ime Mazovija (?): Poshle grille zhes Masovio tož. ed., ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale (I/1, 5) Mazôvija je sicer polj. pokrajina, vendar se ime omenja v sobesedilu, kjer sta omenjeni tudi → Tracija in → Midija.
Svetokriški
Medved -a m osebno lastno ime Orso: na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.
Svetokriški
Merkato Seracino zemljepisno lastno ime de Merkato Seracino cit. pril. osebno lastno ime iz Mercata Saraceno: poshle proſsit P: Guardiana is imenom Marius de Mercato Seracino de bi k'njemu prishal (I/1, 199) Mercato Saraceno, mesto pri Riminiju
Svetokriški
moč -i ž moč: katerimu h'perglihi, sledna muzh im. ed. je ſlaba, ſledna lepota je garda ǀ O velika mozh im. ed. tiga dobriga exempelna ǀ nijmaio mozhij rod. ed., nijmaio ſerza, ſo ſlabi inu strashlivi ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy rod. ed. ǀ od te velike mozhi rod. ed. Boga teh Karshenikou veliku govorit je shlishal ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj rod. ed., de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ To veliko muzh tož. ed. Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery ǀ skuſi mozh tož. ed. ſvetiga Duhà ſi bila snoſila ǀ raſte, inu na mozhi mest. ed. gori jamle ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave per mozhi mest. ed. ohranila ǀ Lucifer s'vſo ſvojo mozhio or. ed. bi ſe vaſs bal ǀ Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio or. ed. oblegil tu meſtu Rodi ǀ s'mozhio or. ed. s' shelesno rokavizo po uſtih udari, de kry s' uſt mu ſe ulie ǀ Nad katero veliko mozhjo or. ed. ſe zhudi S. Bernardus ǀ vſe paklenske mozhij im. mn. morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo ǀ Svesde bodo s'Nebeſs padale, mozhy im. mn. Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle
Število zadetkov: 2311