Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Zevksis m osebno lastno ime Zevksis: Zeuxis im. ed. je bil ſmalal taku naterlih tu grosdje, de tize ſo menile, de je pravu naterlih grosdje ǀ Malar Zeuxes im. ed. je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat Zévksis iz Herakleje, gr. Ζεῦξις (konec 5. stol. pr. Kr.), slikar; → Ksevkses, → Zevsi
Svetokriški
Zevsi m osebno lastno ime Zevksis (?): Gdu bi bil zhakal, de Zeuſi im. ed., v' tem kir ſe je mozhnu ſmeial, bo mertu okuli padil (V, 518) Morda je mišljen slikar → Zevksis.
Svetokriški
zgrevati se -am se dov. skesati se: nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
Svetokriški
Zoela -e ž osebno lastno ime Zoela: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo tož. ed., Philippus Joanno (III, 207)
Svetokriški
Zonora m osebno lastno ime Zonora: kaj od niega pishe Zonora im. ed. (V, 574) Zonóra, bizantinski kronist
Svetokriški
Zoroastres m osebno lastno ime Zoroaster (?): de bi jeſt imel taKushno strehzo, KaKor Krail Salomon … tulikain guantu, Kakor Krajl Zoroaſtres im. ed. (I/2, 195) Verjetno ni mišljen iran. verski reformator Zaratústra, gr. Ζωροάστρης (6. stol. pr. Kr.)
Svetokriški
Zosimus m osebno lastno ime Zosim: Pojdi sdaj ſim ti Paulus … inu Zoſimus im. ed., kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave (III, 366) Neki samotarski menih z imenom Zósim, morda isti, ki se omenja v življenju sv. Marije Egiptovske.
Svetokriški
železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
Svetokriški
Jozuov -a prid. Jozuetov: Joſuavi im. mn. m sholnery ſó njemu sa lon shlushili (III, 486) → Jozue Katira beſſeda pride od tiga imena, Jubal im. ed., katiru imè hozhe rezhi odpuszhaine (IV, 424)
Svetokriški
jubal cit. Katira beſſeda pride od tiga imena, Jubal im. ed., katiru imè hozhe rezhi odpuszhaine (IV, 424) Hebr. izhodišče pomeni ‛ovnov rog’, saj so po Mojzesovi postavi začetek vsakega petdesetega leta, ki je bilo leto odpuščanja, naznanili s trobljenjem na ovnove rogove; → jubileum.
Svetokriški
Nem. Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v množini: Meni ſe sdi de eny Nem. Nem. im. mn. s'mojh beſsed ſe shpot delajo ǀ ſamerkajte Nem. Nem. im. mn. kaj pravi S. Grogor ǀ kaj menio Nem.N. im. mn. de ſo leti potreſsi ǀ Kaj menite N: N: im. mn. de ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. daj. mn. bom iskasal ǀ Sa tiga volo bom danas NN. daj. mn. iskasal, de ſi lih resniza je vſe zhaſti, inu lubesni uredna, vener ludje jo ſaurashio ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. tož. mn. pohleunu proſsim s'Paulam ǀ gdu mej Nem. Nem. or. mn. more riſnizhnu ſe hualit de je pres greha Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori imena ali poimenovanja oseb, o katerih govori ali katere nagovarja. Krajšava, ki je prvotno edninska in stoji za lat. nomen nesciō ‛imena ne vem’ oz. non nominātus ‛neimenovani’, se uporablja le kot množinska. Kot edninska se analogno po razmerju → s. s. – → s. uporablja krajšava → Nem.
Število zadetkov: 2311