- 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav
- 2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
bájta -e ž (ȃ)
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
4. ekspr., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
Celotno geslo
Frazemi
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
dvorjánka -e ž (ȃ)
nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke
nekdaj spremljevalka, družabnica ženskega člana vladarjeve družine: lepe in imenitne dvorjanke
SSKJ²
imeníten -tna -o prid., imenítnejši (ī)
1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše
2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki meri: imeniten avtomobil; imenitna obleka; pripravili so mu imenitno kosilo / pojdi še ti plavat, voda je imenitna / knjiga je pisana v imenitnem jeziku zelo pravilnem, izrazno zelo bogatem
// ekspr. ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: on je imeniten krojač / imeniten pesnik
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: napraviti imeniten načrt / imenitna misel
3. ekspr. ki prinaša velike gmotne koristi: imeniten poklic; dobil je imenitno službo
4. knjiž. plemiški, plemenitaški, gosposki: ima imenitne prednike / biti imenitnega rodu / imeniten grof
5. zastar. bistven, pomemben, poglaviten: imenitni dogodki iz njegovega življenja; imenitni slovenski pesniki; ta stvar je silno imenitna
- imenítno
1. prislov od imeniten: nalogo je imenitno opravil; imenitno živeti; imenitno oblečena ženska
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: imenitno bo, če boš dobil to službo / elipt. imenitno, da te spet vidim / kot vzklik »Naši so zmagali!« »Imenitno!«; sam.: to je nekaj imenitnega; delati se imenitnega
Pleteršnik
imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
Prekmurski
imenìten -tna -o prid.
1. imeniten, ugleden: da szta dvá imenitniva táborszkiva Mosáka z-Vougrov KOJ 1848, 10; Vnougi imenitni mo'sáczke, kakti KOJ 1845, 59
2. zanimiv: Vszákom bróji kepi bod imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8
imenìtnejši -a -e imenitnejši: Ti imenitnejši [zgrablivci] so AI 1878, 7
nájimenìtnejši -a -e najpomembnejši: za pomocsnika k-náj imenitnejsim skolnikam KOJ 1845, 4
1. imeniten, ugleden: da szta dvá imenitniva táborszkiva Mosáka z-Vougrov KOJ 1848, 10; Vnougi imenitni mo'sáczke, kakti KOJ 1845, 59
2. zanimiv: Vszákom bróji kepi bod imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8
imenìtnejši -a -e imenitnejši: Ti imenitnejši [zgrablivci] so AI 1878, 7
nájimenìtnejši -a -e najpomembnejši: za pomocsnika k-náj imenitnejsim skolnikam KOJ 1845, 4
Prekmurski
navábiti -im dov. privabiti: vnouge imenitne Velikáse nyemi navábi KOJ 1848, 76; vougri stimajoucsi, ka szo Tatare tocskar Kumaniánci szem navábili KOJ 1848, 36
Celotno geslo
Frazemi
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka]
ETIMOLOGIJA: ↑plezati
- 1. športnica, ki se ukvarja s plezanjem
- 1.1. ženska, ki pleza, se s plezanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
- 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore
- 3. žival, ki dobro pleza
- 4. navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje
ETIMOLOGIJA: ↑plezati
Prekmurski
prígodba -e ž zgodba: Történet; prigodba, prigodjenyé KOJ 1833, 176; nebi zvedo, ka eta njegova prigodba v-novinaj razisla AIP 1876, br. 11, 7; Vu Vogrinaj nad etov prigodbov sze je zdaj 'selejnye pobüdilo v Pannonii domá biti KOJ 1848, 7; Vszákom brôji kêpi bodo imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8; Tak miszlimo, ka pri zdásnyi prigodbaj vszáki rad vzeme AIP 1876, br. 8, 3
Prekmurski
spoznávati -am nedov.
1. spoznavati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti prihajati do poznavanja česa: Tapasztalni; szpoznávati KOJ 1833, 175; Vcsi ſze Bogá ſzpoznávati KŠ 1754, 12b; ſzpoznávati Goſzpodna Kriſztuſſa KM 1796, 92; One regule, pouleg steri sze navcsimo v-gucsi recsi szpoznávati KOJ 1833, 11; Eto scsém zdaj szpoznávati AI 1875, br. 2, 6; ſzpoznávam, ka ſze nemrem vüpati KM 1783, 153; Szpoznávam KM 1790, 8; Naj tô dobrovolnoſzt Nyegovo ſzpoznávam BRM 1823, 7; V-nyem szpoznávam poti tvoje KAJ 1848, 5; ſzebé vu grejhi ſzpoznava biti KMK 1780, 72; Te ſzvêt Tvoji dêl neſzpoznáva BRM 1823, 61
2. priznavati: Bôg, koga vesz szvêt za ocso szpoznáva KAJ 1870, 167; Ar gde popolnê szpoznávate KAJ 1848, 3; Tam bom lübézen tvojo szpoznávao KAJ 1848, 186; Kak bi z-radosztjov neszpoznávao vrêdnoszti moje KAJ 1848, 139; Zdaj bom szpoznávao, káksi mertük bode nücani AI 1875, br. 1, 2
3. seznanjati: Vszákom bróji kêpi bodo imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8
spoznávati se -am se spoznavati se, ugotavljati se: Kak sze dozdaj szpoznáva, pri toj priliki na Goricskom je jako po szkoupoma na duhovsztvo pomiszleno bilo KOJ 1914, 144
spoznávani tudi spoznávlani -a -o
1. spoznavan: Vsze tô po priliki szpoznávano bode AI 1875, br. 2, 2
2. opisan, prikazan: Vu kázajôcsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2
1. spoznavati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti prihajati do poznavanja česa: Tapasztalni; szpoznávati KOJ 1833, 175; Vcsi ſze Bogá ſzpoznávati KŠ 1754, 12b; ſzpoznávati Goſzpodna Kriſztuſſa KM 1796, 92; One regule, pouleg steri sze navcsimo v-gucsi recsi szpoznávati KOJ 1833, 11; Eto scsém zdaj szpoznávati AI 1875, br. 2, 6; ſzpoznávam, ka ſze nemrem vüpati KM 1783, 153; Szpoznávam KM 1790, 8; Naj tô dobrovolnoſzt Nyegovo ſzpoznávam BRM 1823, 7; V-nyem szpoznávam poti tvoje KAJ 1848, 5; ſzebé vu grejhi ſzpoznava biti KMK 1780, 72; Te ſzvêt Tvoji dêl neſzpoznáva BRM 1823, 61
2. priznavati: Bôg, koga vesz szvêt za ocso szpoznáva KAJ 1870, 167; Ar gde popolnê szpoznávate KAJ 1848, 3; Tam bom lübézen tvojo szpoznávao KAJ 1848, 186; Kak bi z-radosztjov neszpoznávao vrêdnoszti moje KAJ 1848, 139; Zdaj bom szpoznávao, káksi mertük bode nücani AI 1875, br. 1, 2
3. seznanjati: Vszákom bróji kêpi bodo imenitne prigodbe szpoznávali AI 1875, kaz. br. 8
spoznávati se -am se spoznavati se, ugotavljati se: Kak sze dozdaj szpoznáva, pri toj priliki na Goricskom je jako po szkoupoma na duhovsztvo pomiszleno bilo KOJ 1914, 144
spoznávani tudi spoznávlani -a -o
1. spoznavan: Vsze tô po priliki szpoznávano bode AI 1875, br. 2, 2
2. opisan, prikazan: Vu kázajôcsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2
Prekmurski
SSKJ²
znebíti se -ím se tudi iznebíti se -ím se dov., znébil se tudi iznébil se (ī í)
navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: tega človeka se moramo znebiti; radi bi se ga znebili; znebiti se nezaželenega gosta, zasledovalca; hitro, težko se znebiti koga
// narediti, povzročiti, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: znebiti se bremena / znebiti se dolga; znebiti se dolžnosti / znebiti se bolezni / znebiti se dvomov, predsodkov; ni se mogel znebiti misli, skrbi, da ga nadzirajo; znebiti se neprijetnega občutka, strahu
● ekspr. denarja se je hitro znebil ga je hitro porabil, zapravil; ekspr. znebiti se kake imenitne, neumne reči, povedati kaj imenitnega, neumnega; ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati; ekspr. komaj je čakal, da se znebi premočene obleke jo sleče; evfem. še pomislila ni, da bi se znebila otroka naredila splav
navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: tega človeka se moramo znebiti; radi bi se ga znebili; znebiti se nezaželenega gosta, zasledovalca; hitro, težko se znebiti koga
// narediti, povzročiti, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: znebiti se bremena / znebiti se dolga; znebiti se dolžnosti / znebiti se bolezni / znebiti se dvomov, predsodkov; ni se mogel znebiti misli, skrbi, da ga nadzirajo; znebiti se neprijetnega občutka, strahu
● ekspr. denarja se je hitro znebil ga je hitro porabil, zapravil; ekspr. znebiti se kake imenitne, neumne reči, povedati kaj imenitnega, neumnega; ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati; ekspr. komaj je čakal, da se znebi premočene obleke jo sleče; evfem. še pomislila ni, da bi se znebila otroka naredila splav
Število zadetkov: 17
Dostopnost