Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
usmiliti se dov., F9, adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti, perẛdihniti, permilovati; commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga vſmilenîe iméti; dolendum est, je vrédnu ṡhalovanîa, Bogú ſe vſmili; eleison, vſmili ſe; Kyrie, Goſpúd: Eleison, vſmili ſe; Kyrie eleison ymas, Goſpúd ſe vſmili zheṡ naṡ; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrebi perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati; oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili
Vorenc
usmiljenje s, F10, adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti; clementia, miloſt, vſmilenîe; commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga vſmilenîe iméti; commiseratio, vſmilenîe; compaſsio, ſmilovanîe, vſmilenîe; immiserabilis, pres vſiga vſmilenia, nevſmilenîa polhen; miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt; miserescere, vſmilenîe s'enim iméti; misericordia, -ae, vſmilenîe, miloſt, miloſtivoſt; viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe
Vorenc
ustrašiti se dov., F3, afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; pavefieri, ſe vſtraſhiti; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati
Celotno geslo Pohlin
ušivec2 [ušȋvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima uši; ušivec

Celotno geslo Pohlin
utegniti [utegnīti utẹ́gnem] dovršni in nedovršni glagol
  1. moči, biti sposoben
  2. imeti čas, utegniti
Celotno geslo Pohlin
utekniti [uteknītinepopoln podatek utẹ́knem] dovršni glagol

uspeti

Celotno geslo Pohlin
utratiti [utratīti utrátim] dovršni glagol

potrošiti

Vorenc
utrgan2 del., F2, succisivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempus succisivum, od potrébniga opravila vtergani zhas, ravenzhas
Celotno geslo Pohlin
utrpeti [utrpẹ́ti utrpím] dovršni glagol

utrpeti, moči dati

Pleteršnik
úzda, f. der Zaum; konja za uzdo prijeti; — (fig.) na uzdi imeti, im Zaume halten, Cig., Dalm.; — die Halfter, Mur., Cig., Jan., Gor.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
užȋtək, -tka, m. 1) die Nahrung, Trub.; skrbeti za užitek, Krelj; — das Leibgedinge, Cig., jvzhŠt.; — 2) der Genuss, die Nutznießung, imeti u. od česa; — die Rente, Levst. (Pril.); občinski u., das Gemeindegut, Levst. (Nauk); — (pren.) duševni u., nk.
Celotno geslo Pohlin
užiti [užíti užȋjem] dovršni glagol

užiti dobrine

PRIMERJAJ: uživati

Celotno geslo Pohlin
uživati [užívati užívam] nedovršni glagol

koristiti, uživati dobrine

PRIMERJAJ: užiti

Pleteršnik
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
Svetokriški
v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
Vorenc
v'časi (včasi) prisl., F16, aliquando, nékadai, v'zhaſſi; interdum, v'zhaſſi; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat; quandoque, v'zhaſſi, nékadai; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti; subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti; subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
Celotno geslo Pohlin
vabiti [vabīti vábim] nedovršni glagol
  1. vabiti z vabo
  2. vabiti na obisk
Celotno geslo Pohlin
vaditi [váditi vȃdim] nedovršni glagol

privajati, navajati

Celotno geslo Pohlin
vancati [váncati váncam] (vajncati, vanjcati) nedovršni glagol
  1. opazovati
  2. vneto si prizadevati, tekmovati
  3. imeti homoseksualne spolne odnose z moškim

PRIMERJAJ: anca, povancati

Svetokriški
varih -a m varuh: Se shtima, inu lubi en suest Varih im. ed. ǀ Angel Varjh im. ed. bo djal ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela variha rod. ed. shlishat ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu daj. ed. S. Stephanu ǀ ym oblubi eniga Angela ſa Variha tož. ed. dati ǀ vſakatiri zhlovek bi mogal deſſet Angelou sa Varihe tož. mn. imeti ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze Variche tož. mn. ǀ s Angely Varihi or. mn. shalujeio
Število zadetkov: 1302