Fran > Vorenc

blato s, F19, coenum, blatu [str. 35a ]; coenum, blatu [str. 46a ]; illimis, et le, pres gline, pres blata; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; implicitus luto, poln blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen; interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe; lutarius, -a, -um, kar v'blati ṡhivy, ali prebiva; lutensis, -se, ut lutensis piscis, po blatu diſhezha riba; luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt; luto inficere, oſtrofotati, s'blatom ozmokati; lutum, -ti, blatu; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; squalere, polhin blata biti; volutatus in luto, v'blati povailan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

brazdica ž, foruli in agris, braṡdize, ali kraizi na nyvah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

butora2 ž, F5, imponere onus in aliquem, enimu eno butoro, ali teṡhavo naloṡhiti; onus, butora, tovor, teṡhava; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; sagma, -tis, tá butora tega oſla. Lev:15; sarcina, -ae, tovor, ali butora, en punkil, ali zula teh popotnih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cimbali m mn., cantus in Cymbalis, s'Cymbali péſſim

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cimprati nedov., F20, aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra ali puſty zimprati, ali ẛydati, ẛydár; asciare, ublati, zimprati; astruere, gori zimprati; construere, zimprati; distruere, poſebe zimprati; edolare, zimprati, ponoviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; praestruere, naprei kai zimprati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

cviblati nedov., F15, addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe zvibla; ambigo, -ere, zviblati; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dubitare, zviblati; dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe zvibla; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati; subdubitare, enu malu zviblati; suspicari, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikovati, zviblati; venire in dubium, zviblati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

čevo s, F8, alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do léve, dimle; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; exenterare, zheva vun vṡèti, ali ṡmotati [str. 79b  in 250a ]; omentum, peizhiza na jetrah, ali na zhevih; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; prim. črevo 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

človestvo s, F3, humana natura, zhlovéſtvu, Christus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is Bogouſtvam inu Zhloveſtvam [poznejši pripis neznane roke]; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſe vṡèti, teleſſen poſtal

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dejati1 dov., F4, dicam, porezhem, bom djal, ali povédal; dixit,  je djal; L. In fine dictionis accipitur loco V. ut je pelal, je vstal, je dial; nollem dixiſse, jeſt bi hotel, de bi ne bil nigdár tega djal

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dejati2 dov., F37, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; amoneo, -ere, odriniti, proz djati, odmakniti; anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; captivare, v'jezho pelati, djati; catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju djati; exonerare, reſtovoriti, teṡhavo doli djati; immitere aliquid in ignem ad purgandum, v'jeſho djati; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; insolare, na ſonze djati, poſtaviti, reṡgarniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; interponere aquam vino, vodó v'mei vinu djati; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

divjati nedov., F11, debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan divjati, norreti, vſe ṡapyti; desaevire, divjati od velikiga ſerda; desaevit in omnes, zheṡ vſe ſe jeṡy inu divjá; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; ferocire, divjati, groṡovit perhajati; fremere, puhati, ruliti, erjovéti, ſhuméti, arnzhati, divjati; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiare, divjati; interfurere, v'meis divjati, v'meis norreti; perfurere, ṡlu divjati, ali norréti; saevire, divjati, ſe ṡlobiti, vſtezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

duplo s, F6, antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; cava, duplu kir tyze gnèṡda délajo; in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah; latebricola, -ae, kateri v'duplah prebiva; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

enkrat prisl., F14, cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more enkrat poṡhreti; duplio, -onis, ſhe enkrat tolikain, ſhe enkrat taku veliku v'dvei gubei; febris semitertiana, kir ſe zhovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; hostus, -ti, en ſtlazhik, ali ſpreſhik olia, kar ſe more enkrat ſtlazhiti; iterum, ṡupèt, ſpèt, v'drugu, ſhe enkrat; refectio, unica in die refectio, enkrat na dán ſe naſititi; relabi, ſhe enkrat paſti; semel, enkrat [str. 197b ]; semel, enkrat [str. 234b ]; simplus, enkrat tolik; statum est semel mori, je postavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti; tandem, k'ṡadnîmu, vſai enkrat, vſai; vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali kula, kar ſe more enkrat pelati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

fant m, F6, cacula, -lae, eniga ṡholnerja fant, gmain kojnika ṡzhitnik; calathores, fanti per koinih na voiṡki hlapzi, kakòr ſuṡhni; calo in bello, pagaṡha fant na voiski; flagriones, hudobni puobi, vrédni tepeṡha, prehudi fantje; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tu nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

flantoga (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, plantago, -nis, latifolia, flantoga [Ime Trapotez, ki ga Pohlin ni prevzel, ima Scopoli na str. 280 in v seznamu Nom. Carn.: Terpotz.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

flisati se nedov., F9, crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; exercens, kateri ſe v'eni ali drugi rizhei fliſſa; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

folk m, F35, cumulus populi, kardelu, mnoṡhiza folka; gens, ludè, folk, ṡhlahta; in populis, v'mei folki; plebeius, -ja, -jum, is tega gmain folka; plebicila, -ae, kateri tá gmain folk ṡa lubu ima; plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; populosus, polhin ludy, ali folka; populus, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; rusticorum populus, kmetiṡhki fólk, ali ludſtvu; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini; vulgus, -gi, gmain fólk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.