Zadetki iskanja
Pleteršnik
neskládnost, f. die Unvereinbarkeit, Cig.; — die Disharmonie, Cig. (T.), Jan., nk.; — die Zwietracht, Dict., Cig., C.; v srdu, v kregu ino neskladnosti živeti, Krelj.
Pleteršnik
nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
Pleteršnik
nò 1., conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
Pleteršnik
Pleteršnik
odklȃnjati, -am, vb. impf. ad odkloniti; 1) wegbeugen; abseits richten, abneigen, Cig., M.; ablenken, Žnid.; iglo magnetno o., Let.; — o. se, abweichen, declinieren (phys.), Cig., Jan.; svetloba se odklanja od premega pota, Žnid.; — ablehnen; o. ponudbe; — 2) o. se, Verbeugungen machen: po dnevi ino po noči se mu je odklanjal, Jsvkr.
Pleteršnik
ogárati, -am, vb. pf. 1) (Haare, Borsten) abschaben, Cig.; o. prašiča, Polj.; ausreiben: podi so ogarani, Vrtov. (Km. k.); — o. koga, einen ausgerben (fig.), Cig.; — abbrühen (und dann enthaaren), Cig., Gor.; kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.); — 2) verbrühen, Cig., Gor.
Pleteršnik
opúžiti, -im, vb. pf. abschaben: kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
ožágati 1., -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
Pleteršnik
povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.-Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
Pleteršnik
ráčiti 1., rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj-M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
Pleteršnik
razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca (t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
Pleteršnik
samovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.); eigensinnig, Cig., M.; trdi, samovoljni grešniki, Krelj; s. ino nepokoren, Jsvkr.; — willkürlich, Cig., Jan., nk.; samovoljno vladanje, die Willkürherrschaft, Cig.; — muthwillig, Cig., Jan., C.; — 2) = radovoljen, freiwillig, Mur.
Pleteršnik
slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.-Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
smẹ́łən, -łna, adj. kühn, dreist, Cig.; (kdo hoče tako "smen" [nam. smelen] ino drz biti? Krelj; "smeven" Jarn.).
Pleteršnik
spásti 1., spádem, vb. pf. 1) herunterfallen, Cig., Jan.; ino je Elijev plašč vzel, kateri je bil njemu spadel, Dalm.; (o črvivem sadju), Cig.; — entfallen, Z.; iz glave mi spade kaj, C.; — 2) verfallen: s. na kaj, C.
Pleteršnik
srẹ̑p, srẹ́pa, adj. 1) = grozen, grausam, Cig., C., Cig. (T.); srepo križanje, Skal.-M.; Požela jih je srepa smrt, Greg.; — wild: srepa ino strašna množica, Skal.-Let.; = hud, strašen: srepo ga je pogledal, Podkrnci-Erj. (Torb.); bil je srepega pogleda, Jurč.; — srepo gledati, stier blicken, Savinska dol.; — 2) ungeheuer, sehr groß, Jan., M., Rož.-Jarn. (Rok.); — srepo (= grozno) se ustrašijo, Krelj-M.
Pleteršnik
šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.-Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 83
Dostopnost