Zadetki iskanja
17. st.: breṡou ‘betuleus’, bréẛovje ‘betuletum’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: bręſje ‘Birkenreihe, betuletum’, breſov ‘von Birken, betuleus’, breſovina ‘Birkenholz, betulea ligna’ (Pohlin 1781); bresje, briesje ‘Birkenwald’, bresou, bresen ‘Birken-’, bresou lieſs ‘Birkenholz’, bresou mozhnik ‘Prügelsuppe, tepenje, pretep, otepenje’, bresovina ‘Birkenholz’, ‘Birkenwald’ (Gutsman 1789).
< psl. ftn *be̋rza f (ap A)/*berza̋ f (blg.) ‘Betula’ poleg *be̋rzъ m (ap A) ‘Betula’ (► brez2);
< pide. dial. ftn *bhérg’H1eH2 in *bhérg’H1o-s, oboje ‘Betula’;
sorodno je tudi sti. bhūrjá- m ‘vrsta breze’, stvn. birka ‘breza’ (9. st.), birihha ‘isto’ (11. st.; s sekundarnim drugim -i- iz pgerm *berkjō), srvn. birke, birche, nvn. Birke, stagl. birce, agl. birch in verjetno tudi lat. fraxinus m ‘jêsen’ (< *bhr̥H1g’-s-e/ino-s) s prenosom na označevanje jesena, ker v južni Evropi (bela) breza ni avtohtona (Walde, Hofmann 1938–1954: I:544; de Vaan 2008: 240s.).
Iz psl. ftn *be̋rza/berza̋ f ‘Betula’ oz. *be̋rzъ m ‘isto’ je bil po vzorcu tipa psl. *gȍlǫbь m ‘columba’ → adj *gȍlǫbъ ‘tak, ki je barve goloba’ v r. golubój ‘nebesno moder’, ukr. holubýj ‘moder’ (Miklošič 1875: 51) tvorjen adj *be̋rzъ ‘barve breze = z belimi lisami (kot breza)’ (Furlan, MiklBicent 2013: 252s.) in ne obratno, kot se domneva v SP: I:212; ÈSSJa: 1:207s., 203, saj bi psl. refleks pide. adj *bherH1g’-ó- spadal v ap C in ne A, kot kaže gradivo (► breza2).