Zadetki iskanja
Svetokriški
žena -e ž žena: ena shena im. ed. v'Egijpti eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ katero dolshnoſt je dobru ſposnala, inu dopolnila ta bogaboyezha shena im. ed. Samuelava Mati: Leta Sena im. ed. Anna s' imenam ǀ jeſt ſim ſtarishi, kakor moja ſhena im. ed. ǀ proshna, inu molitva te brumne shene rod. ed. ǀ ti kateri raven tvoje shene rod. ed. druge lubish ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni daj. ed. en frishen ſtudenz ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni daj. ed. Bersabei pojti ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno tož. ed. Tabitho ǀ ſo bili perpelali eno shenoc tož. ed. v' presheſtvi sapopadano ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski sheni mest. ed. greshni ǀ Palemnon s' ſvoio sheno or. ed. je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro ſaurashit, de mosh s'sheno or. ed. ſe ima kregat ǀ Duej sheni im. dv. blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele ǀ njega dvej shene im. mn./dv. ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga Roda ǀ Israelske shene im. mn. ſo njemu nepruti shle s'zittrami ǀ nej sadosti de tuijh shen rod. mn. neshelish ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien rod. mn., inu otruk s' ſamy peterimi Kruhi ǀ s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn rod. mn. ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh, ſolſe vash shenih rod. mn., inu otrouk ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam daj. mn. nijh poshtejne poſili vsetti ǀ slaſti rejshi vſe shene tož. mn. od nevarnoſti, inu terplejna v' porodi ǀ karkuli per drugyh shenah mest. mn. je vidla ſim mogal taiſti kupit ǀ Sa drugimi shenami or. mn. hodesh ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij or. mn. ſo tribali ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy or. mn. ſedel, inu predel
Vorenc
ženica ž, F9, coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; ehinus, yeṡh ṡheniza; foemela, ṡheniza; initus, -us, ṡdruṡhenîe, ali ṡméſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; muliercula, ṡheniza; phasiana, -ae, faṡhanova ṡheniza; sunamitis, ena révna shalostna jetniza, ali shuniza[!]; uxorcula, -ae, ṡakonṡka ṡheniza
Svetokriški
ženin -a m ženin: Shenin im. ed. je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ kar shenin im. ed. v'viſsokjh peiſmah od ſvoje Naveſte pravi ǀ shelim samolzhi pergliho teh deſſet Diviz, katire shenen im. ed. Nebeski nanaglim je bil poklizal ǀ v'ſerzu ſvojga shenina rod. ed. Iſaka ǀ sdaj pak k'shlushbi ſvojga ſhenina rod. ed. n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ ſe pergliha enimu salublenimu sheninu daj. ed. ǀ nepameten je bil Quintianus, dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina tož. ed. vsela ǀ kakor obena druga Neveſta ſvojga Shenena tož. ed. ǀ od ſtraha vmerje, inu s'ſvoim sheninom or. ed. v'pakal ſe vderè ǀ enaka s' shenenam or. ed. rata ǀ vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu rod. mn. lozhit ǀ vam sheninam daj. mn. nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine tož. mn. krajle nebeski ženin Kristusov epitet: nje Nebeſhki ſhenin im. ed. Christus Ieſus ij je bil ſerce vſel ǀ Hozhe rezhe Senin Nebeski im. ed. ǀ ta duhouna Neveſta je bila v' takorshni gnadi per ſvojmu Nebeskimu Sheninu daj. ed. ǀ S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina tož. ed. Christuſa Iesuſa ǀ s' Nebeskem Sheninam or. ed. ſo shle h' tej Nebeski ohzeti → ženim
Svetokriški
ženiti se -im se nedov. ženiti se: po nyh nori glavi zhes volo ſvojh ſtarishih ſe shenio 3. mn. ǀ Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio +3. mn. ǀ nikar po vashih hudih shelah ſe neshenite +vel. 2. mn. ǀ Variteſe de ſe nebote shenili del. mn. m, inu moshile po vashi ſamavolnoſti
Svetokriški
ženitovanje s poroka: takorshnu shenitovajne im. ed. nikuli dobriga konza nima ǀ K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine tož. ed. sklenil ǀ ſhenitovajne tož. ed. ſo bily ſklenili
Vorenc
ženof m, F4, buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; oxyporum, -ri, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; sinapi et sinapum, -ui, ṡhènof
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ženof m, erysimum, dolge ſhenof Scopoli; glej opombo pri geslu dolg
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ženof m, erysimum, dolge ſhenof Scopoli; glej opombo pri geslu dolg
Svetokriški
ženski -a prid. ženski: Veſselil ſe je tudi ta shenski im. ed. m spol ǀ taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi, inu shenshi im. ed. m ǀ kulikain terpj una salublena shenska im. ed. ž Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ MARIA Diviza v' imeni shenskiga rod. ed. m ſpola ǀ nej bilu shenske rod. ed. ž lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal ǀ tulikajn gnad shenskimu daj. ed. m ſpolu ſi ti iskasal ǀ tej preveliki shenski daj. ed. ž offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski tož. ed. m ſpol ǀ kadar eno shensko tož. ed. ž pershono perſy bolè ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem mest. ed. m ſpolu, po ledih, inu ſakonshih perſonah ſproſtera ǀ v'ſaketerem shenskim mest. ed. m ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski mest. ed. ž ǀ h'tej Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski mest. ed. ž podobi ǀ ena moshka pershona s' eno shensko or. ed. ž dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ ty shpegli ſo bily shenski im. mn. m, nikar moshki ǀ kej ſte sdaj vy Moshke, inu shenske im. mn. ž Pershone ǀ je oblubo ſturil od shenskih rod. mn. Pershon ſe sdershati ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh rod. mn. speglu ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh rod. mn., inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ Ali sakaj pravi s'shenskeh rod. mn. shpeglou ǀ cilu s'shenskih rod. mn. pershon nekadaj shpot ſo dellali ǀ dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih rod. mn. vkupaj je bilu vmerlu ǀ nevarni ſo porodi shenskem daj. mn. pershonam ǀ je bil te shenske tož. mn. ž Perſone taku oſlepil
Celotno geslo
Pohlin
ženski spol [žẹ́nski spȍl] samostalniška zveza moškega spola
- ženski spol
- jezikoslovje ženski slovnični spol
PRIMERJAJ: moški spol, noben spol, šibki spol
Svetokriški
žerjal -a m žerjav: Sherjali im. mn., Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei v'ſvoie gnesda (I/2, 51) Besedo žerjàł navaja Pleteršnik po Erjavcu kot notr.
Svetokriški
žeti žanjem nedov. žeti: aku bo skorej zhait sheti nedol., de bi kruh doma imel ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze shitu shieti namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje, inu shajnie 3. ed. ǀ ta kateri ſeje, leta tudi shajnie 3. ed. ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo 3. mn. ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell del. ed. m, mlatil
Svetokriški
žgan -a prid. žgan: gorezhe vogle, na katerih je bil sgan im. ed. m, inu pezhen S. Lorenz ǀ Noe kakor je bil k'snaminu te hualeshnosti ta shgani tož. ed. m dol. offer G: Bogu offral ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih rod. mn. offrou ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane tož. mn. m offre jem offruvati
Svetokriški
Vorenc
žgati nedov., F12, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; calcarius, kateri apnenize ẛyda, inu ẛhge; caustica medicamenta, arznie ẛa ſegreiti, inu vrozhe ſturiti, katerih muzh je de ẛhgó, vrozhino dadó; cremare, ẛhgati; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu ṡhgó v'Apulÿ; pavire, en flaiṡhter rovnati, s'kupai ṡhgati, vdarjati, gnêſti; praeurere, naprei ṡhgati, ali ṡlú ṡhgati; torrere, ſuſhiti, pezhi, ṡhgati, ſmoditi; urere, pezhi, ṡhgati; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali; ustulare, paliti, ṡhgati; prim. žgan
Svetokriški
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
Svetokriški
žida -e ž 1. nit: je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho, v'levi en zhiſt fazol, na glavi pak en Kranzel s'lepih roſſiz spletem, inu s'eno ſlato shido or. ed. svesan (II, 159) ǀ fazonetel, v'katerem s' slatimi shidami or. mn. je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana (III, 60) 2. svilena nit: MARIA Diviza na semli je noſſila vſelej en gvant nikar is shid rod. mn., ampak is volne (IV, 315) ← stvnem. sīda ‛svila’ ← lat. saeta (Sērica) ‛(svilena/kitajska) ščetina’
Svetokriški
židan -a prid. svilen: shidane tož. mn. m guante ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli (I/1, 90) ǀ pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi or. mn. fironki (V, 456) → žida
Svetokriški
žiher prisl. lahko: ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash ǀ satorai jest shiher bom rekal de en hudobni kershenik nej bulshi kakor en Ajd ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo ǀ Satorai shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament je en tak velik zhudesh ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo ǀ Tu ſapelavu, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ shiger moresh rezhi primer.> ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj biti glave/lebna žiher nedov. biti gotov za svoje življenje: David je bil bogaboyezh, inu vener nej bil glave shiher pred Krajlom ſaulam ǀ nej bil shiher ſvojga lebna ǀ veni puszhavi, kir je bilu veliku ſverine, taku de nej bil shihar ſvojga lebna ǀ nej ſhiher ſvojga lebna cilu taiſti kateri tebe lubi ← srvnem. sicher ‛varen, gotov, gotovo’ < stvnem. sihhur(i) ← lat. sēcūrus ‛varen, brezskrben, miren’; → ziher
Svetokriški
žihrn -rna prid. varen: primer.> nihdar bulſhiga, inu shiharniſhiga rod. ed. s mesta ſe nenajde, Kakor ſo taiste S. rokè polne nebeſhke slatkusti (I/2, 125) → žiher
Svetokriški
žila -e ž žila: ena shila im. ed. v'perſih mu ſe uterga, inu vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie ǀ nanaglem pozhi ena shila im. ed. v' njemu ǀ s' kunſtio ſe dotakne shile rod. ed. Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ S. Joannes Apoſtel njega ſa shilo tož. ed., ali puls prime ǀ vſe shile im. mn. mu ſe skerzhio ǀ ſi perpuſtil tvoje Svete shile tož. mn. preboſti ǀ po vſyh shilah mest. mn., inu koshizah tauzheio ǀ kry bo v'shilah mest. mn. gorela žila te zemlje zemeljska žila: ſonze vgmera v' shilah te ſemle mest. mn. slatu
Vorenc
žilica ž, F10, cirri, et capillamenta, shilize, shilize na ẛeliszhi inu koreninah; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; ensiformeos, ena ṡ[h]yliza na perſih; fibrae, -rum, ṡhilize na ṡeliṡzhi, ali na pèrji, inu koreninah; fibratus, -a, -um, kar ima takove ṡhilize, laṡze, inu korenizhize; nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih; nervulus, -li, ṡhyliza; permananter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda: predereozhe; tendo, -nis, ribiza, ṡhylize
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 429
- 430
- 431
- 432
- 433
- 434
- 435
- Naslednja »
Število zadetkov: 8697
Dostopnost