Zadetki iskanja
Vorenc
žilovat prid., F2, vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti, ṡa tertize s'nîega délati, tu ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:
Vorenc
Svetokriški
žiten -tna prid. žiten: vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu tož. ed. s polè, inu vinske gore Konzhati, inu poshgati (IV, 72 s.)
Svetokriški
žito -a s žito: shitu im. ed. je bilu ſdrelu ǀ te proſsi en ſtar shita rod. ed. napuſsodo ǀ lejtos pak G. Bug nam je dal obilnu shita rod. ed., inu vina, inu ſadu ǀ prezei ſo tej Bogini Ceres s'shita rod. ed. en kranzel ſturili ǀ kadar ſlana vam shitu tož. ed. pomorij ǀ on je tu sdrelu ſhitu tož. ed. shell, mlatil ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom or. ed. rèd ǀ de bi imel s' shitam or. ed. ſe oskerbeti sa ſedem leit
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Vorenc
žival ž, F18, animal, ẛvir, ẛhivál, ẛvirina, ẛhiviniza; cicur, divja ẛhival, domá pervajena; foetura, -ae, tá ſad, inu tú mladu ene ſléherne ṡhivali; reptilis, -le, ſléherna ṡhivál, katera laṡi, ali leiṡe; vitalia, drob v'ṡhivali; vivarium, -rÿ, en vert, ali proſtor ṡa ṡhivál, ṡvirino, tyze, ali ribe, ali ṡa drugo ṡhival
Svetokriški
žival -i ž 1. žival, živo bitje: obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali: doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
Vorenc
živenje s, F19, anima, duſha, leben, ẛhivénîe; capitale periculum, nevarnoſt tega ẛhivota, inu ẛhivenîa; evertere vitam, tú ṡhivenîe ṡgubiti; feſsus vitâ, réven, ſyt ṡhivenîa; temperies, -ei, prou ṡmaſnu ṡhivénîe; venire in vitam, v'ṡhivenîe priti, ſe roditi; vita, -ae, ṡhivenîe, leben, ṡhivot, ṡhitek
Svetokriški
živenje -a s 1. življenje: Ta ſmert je bila danaſs ratala tu shivejne im. ed. ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine im. ed., inu pozhitik ǀ tem pravizhnim je shivejnie im. ed., tem greshnim ſmert ǀ naſhe shivènie im. ed. je raunu kakor voda, katera tezhe po semli ǀ kakushnu je tu tekozhe naſhe shivenie im. ed., takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ rajtingo dajte od vashiga shivejna rod. ed. ǀ takushen je konz tiga shivenia rod. ed. ǀ od perve minute tvojga pozhetia, do ſadne minute tvoiga shiuejna rod. ed. ǀ kar ym je bilu potrebnu k'shivejniu daj. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne tož. ed. kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ pobulshajte per zajtu vaſse greshnu shiveine tož. ed. ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu shivejnie tož. ed. ǀ Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit vashe ſhivejne tož. ed. zhes Boga marmrate ǀ s'Kusi nijh greshnu shivenie tož. ed. ǀ leto premiſleozh nyh shiveinie tož. ed. bodo pobulshali ǀ vy, kateri enù takushnu skivejne tož. ed. pelete ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu shiveni tož. ed., kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ Nasha ſmert dishi po nashem shiveniu mest. ed. ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom or. ed. ſte reſerdili ǀ kateri bi miſlili s' enem brumnem shiveniam or. ed. ǀ s'nashijm greshnim shivenjam or. ed. ǀ en shpot s'ſvojm shjvejnam or. ed. Chriſtuſu sturj 2. prehrana, živež: nesabelena shpisha, inu neslana je nashe shivejne im. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne tož. ed. ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi Pomen ‛prehrana, živež’ se pojavi le v navedenih dveh primerih in je verjetno analogen po dvojnem pomenu besede → življenje, kjer je prvoten.
Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Svetokriški
živež -a m živež, hrana: njegovem Duhounem shivesha rod. ed. v' kloshtri je bilu premankalu ǀ is semle, katera kar ner vezh more vſem pomaga, inu vſem shivesh tož. ed. dà
Svetokriški
živina -e ž 1. živali, živina: cilu najdem de ta nepametna shivina im. ed. hualeſhna ſe iskashe ǀ prezej ta napametna shivina im. ed. ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ Ta nepametna shivina im. ed. vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla shivina im. ed., Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina im. ed. rata ǀ nej ste nezh bulshi Kakor shiuina im. ed. nepametna ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk, veliku blaga ludy, inu shivine rod. ed. ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni shivini daj. ed. ratali ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini daj. ed. uodo pyti ǀ poshle kugo, ter vſo shivino tož. ed. pomorij ǀ Iest ſim K'meni ludje, inu nikar nepametno shiuino tož. ed. Klizal ǀ iest n'hozhem shvino tož. ed., Katera ſe na puli paſse ǀ je bulshi sa mene de prebivam per letej nepametni shivini mest. ed., kakor pak per takorshnih folsh Prerokoh ǀ ſe tudi mej to nepametno shivino or. ed. najde ǀ de ſi lih taiſte poshreshne shivine im. mn. bi imele mene reſtargat 2. (domača) žival: enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat ǀ ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino tož. ed., poloshil ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto shivino or. ed. ǀ Kadar te nepametne shivine tož. mn. bi sazhel s'suojo palzo tepst
Svetokriški
živinsko prisl. živinsko, živalsko: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat shivinsku dellat, inu shivejti, temuzh Gospojsku shivi, zhlovesku andlaj (I/2, 26) ǀ shivinsku ſo shiveli (III, 241)
Svetokriški
živitek m 1. življenje: kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik im. ed. ſtoij ǀ gnado Boshjo ſgubj, katera je shivitik im. ed. te dushe ǀ vſem da muzh, spishe, inu shivitik tož. ed. ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave vere, nijma pak siuivitik tož. ed. dobriga della 2. živež: od ſemle nyh shivitik tož. ed. imaio
Svetokriški
živiti -im nedov. preživljati: Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je vener shivy 3. ed. ǀ Nebeſhki Ozha yh shivy 3. ed. ǀ ijh neshivite +2. mn., temuzh yh vmorite ǀ 60 lejt vaſs ſim shivil del. ed. m, inu obilnu oſkerbel ǀ Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil del. ed. m
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Vorenc
život m, F46, atrophia, boléẛen de ẛhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; bicorpor, s'dvéma ẛhivotama, ali teleſſma; capitale periculum, nevarnoſt tega ẛhivota, inu ẛhivenîa; corpus, tellú, ṡhivot; habitudo, dobru per ṡhivotu oſtanîe, ṡveitnoſt, ṡhivotnoſt; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava, poſtava; tricorpor, -oris, kateri ima try ṡhivote; vita, -ae, ṡhivenîe, leben, ṡhivot, ṡhitek
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
životen -tna prid. telesen: kupzhie teh poſvejtnih rezhy, inu shivotnih rod. mn. lushtou kratku, inu malu ſe nej hotela potſtopit (III, 342) ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh mest. mn. pozhutikah (V, 313)
Vorenc
žlabudranje s, F3, dicacitas, ẛhlabudranîe, jeṡizhenîe, jeṡlanîe; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; perpotatio, tú vſakdanîe pytje, inu v'vini ṡhlabudranîe
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 430
- 431
- 432
- 433
- 434
- 435
- Naslednja »
Število zadetkov: 8697
Dostopnost