Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
inu vez., F1034, eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; et, inu; et certè, inu ẛa gviſhnu; et etiam, inu tudi; mulierositas, lubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; per omne tempus, préd inu préd; suscitare, ṡbuditi, obuditi, opominiti, inu pergnati; testatus, -a, -um, ſprizhan, inu prou ṡnaiden; prim. in
Vorenc
pet inu dvajset štev., F4, manipulus militum, pèt inu dvaiſſeti ṡholnerjou; XXV. pet inu dvaiſseti. 25; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
frišen prid., F15, caro mustea, cilú friſhnu meſſú; columis, ṡdrou, friſhen; crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin; frigescere, merṡlu, friſhnu perhajati, omerṡovati; incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl; manduco, -onis, en friſhin jediz; recens, friſhik, nou, friſhin; sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin, pametin; sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu friſhnu popyti; vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán, friſhin, urin; vigens, kar je friſhnu, inu ṡelenu; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; viridis senectae vir, leip friſhen ſtarez; vividus, -a, -um, ṡhiveozhi, friſhin
- najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo
Vorenc
močan prid., F60, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; efficax vir, en mozhán moṡh; emunire, mozhno brambo ſturiti; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak; musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; oxyporumori, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollere viribus, mozhán biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalere, mozhán poſtati, mozhán biti; roborare, múzh dajati, mozhnu ſturiti; titanes, ſylnu mozhni ludje; prim. močni, močno
- moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
Vorenc
gvišen prid., F23, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; certus, -a, -um, gviſhin, gotou; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen; indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perfidelis, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin; ratus, -a, -um, poterjen, gotou, gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga; scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak; sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá; stati reditus, gviſhni perhodki; status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade
Vorenc
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
Vorenc
čeden prid., F21, arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú; atticismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi zhedne ſturiti; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln; civilis, zheden; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; concinnus, -a, -um, ſnaṡhen, zheden, flèten; continens, ṡderṡhan, zheden; elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu, zhèden, zartanu leip; emblema, -tis, enu ṡriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; ornare, liṡhpati, zhednu délati; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa
- èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Vorenc
klagovanje s, F17, comploratio, s'drugim jokanîe, klagovanîe; dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali klagovanîa; ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku klagovanîe; implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti; lamentabilis, -le, vrédnu klagovanîa, jamranṡki; lamentabiliter, s'jamraniam, s'klagovanîam; lamentum, -ti, milu s'klagovanîam vpitje; leſsus, -us, javkanîe, inu klagovanîe zhes eniga mertviza; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe, klagovanîe, ṡhalovanîe; lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar h'klagovanîu ſliſhi; planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praeficae, -arum, najete ṡhene h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi; questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe; threnos, klagovanîe; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe
Vorenc
madal prid., F15, angustus, tenák, pregnán, madál; atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle, madál perhaja; effoetum corpus, en madál inu ſlab ṡhivot; emaciare, ẛmadleiti, madál ratati; externatus, -a, -um, ſtenzhán, madál; macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern; macere, madál biti; macescere, madál perhajati; macilentus, -a, -um, ſylnu madál; permacer, -ra, -rum, cilú do konza madál; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne; remacrescere, ṡupèt madál perhajati; strigosus, -a, -um, ſylnu madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti velikoſti; prim. madlo
Vorenc
malo sam., F13, electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; eliquescere, po malim reſtopiti; illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; illapsus, -us, notar padenîe, tú po malim inu tihu notar vleiṡenîe; minutatim, od koṡza do koṡza po malim; mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po malim govoriti. Exod:21; parvitas, tú malu, ta maihina reizh; paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti; paulatim, po malim, pozhaſſi; permodicè, cilú s'malim; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; vinum fugiens, vinu na malim na nogi; prim. pomalem
- manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 101
- Naslednja »
Število zadetkov: 2009
Dostopnost