Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
izríniti -em dov. izrínjen -a; izrínjenje (í ȋ) koga/kaj iz česa ~ zemljo iz rova; poud. ~ invalida iz družbe |izločiti|; Novo čustvo je izrinilo vse prejšnje
Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Celotno geslo eSSKJ
jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən]
    3. kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik
    4. ekspresivno ki je telesno šibkejši
      4.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno invaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
Jezikovna
Jezikovne izbire: »nepokreten« ali »negiben«

Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?

Pravo
kategoríja invalídnosti -e -- ž
Celotno geslo eSSKJ
kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: ↑kinologija
Celotno geslo eSSKJ
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca]
    1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
    2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
SSKJ²
kopítati -am nedov. (ī ȋ)
1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita
2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami
SSKJ²
krípelj -na tudi -plja [kripəlj] m (í)
nižje pog. invalid, pohabljenec: dobil je strel v koleno in ostal kripelj / kot psovka ti kripeljni mi delajo spet težave
Celotno geslo Kostelski
kripelj ► kˈripėl’ -pl’a m
Celotno geslo Vezljivostni G
kvalificírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj označiti koga/kaj za kaj / kakšnega/kakšno
Kvalificiral se je za profesorja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj sposobnega, uporabnega, primernega
Ljudi so /na hitro/ kvalificirali /za opravljanje poklica/.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj označiti kaj s kvalifikatorjem
Leksikograf je moral besede kvalificirati.
SSKJ²
lesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba
♦ les. lesena blazina podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat2: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden2, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena
    leséno prisl.:
    drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
SSKJ²
lesenjáča -e ž (á)
knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo; v lesenjači je bila urejena točilnica; lesenjača iz hrastovine
// ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko
Celotno geslo Frazemi
lúpa Frazemi s sestavino lúpa:
bíti pod lúpo kóga, dáti kóga/kàj pod lúpo, postáviti kóga/kàj pod lúpo, vzéti kóga/kàj pod lúpo, znájti se pod lúpo [kóga/čésa]
Celotno geslo Vezljivostni NG
mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s
Geografija
méšana kmetíja -e -e ž
SSKJ²
mirnodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje
♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
// ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije
SSKJ²
mirôven -vna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na mir: mirovni pogoji; mednarodno mirovno gibanje; mirovna pogajanja / mirovna konferenca; mirovna pogodba
2. nanašajoč se na mirovanje, neaktivnost: kratkemu obratovanju sledi mirovni presledek; mirovno stanje / mirovno območje
♦ adm. (vojaški) mirovni invalid (vojaški) mirnodobni invalid; elektr. mirovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v mirovnem stanju; fiz. mirovna lega lega, v kateri telo miruje; mirovna masa masa telesa v mirovanju; pravn. mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve
Smučanje
mónoskí -ja m
Celotno geslo Vezljivostni NG
môški-egasamostalnik moškega spola
  1. človek moškega spola v dozoreli dobi
    • moški česa
    • , moški v čem, kdaj, kje
  2. nosilec glede na položaj, vlogo, poklic
    • moški s čim
    • , moški na kaj
    • , moški na čem, kje
    • , moški iz česa, od kod
Število zadetkov: 330