vozíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od voz: napreči voziček; peljati se na vozičku, z vozičkom / enovprežni voziček; štirikolesni voziček
2. vozu podobna priprava za prevažanje
a) stvari, tovora: nakladati premog na vozičke; vso zelenjavo z vrta je zvozil na vozičku; gospodinja je šla na trg z vozičkom / jamski voziček ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga; ročni voziček; samopostrežni voziček ki se uporablja v samopostrežnih trgovinah; servirni voziček; sladoledarski, smetarski voziček
b) oseb: mati je vzela otroka iz vozička / invalidski voziček; mrliški voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; otroški voziček
3. igrača, ki predstavlja voz, otroški voziček: delati otrokom vozičke; deklice so vozile vozičke s punčkami
♦ elektr. akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; les. vpenjalni voziček priprava pri polnojarmeniku za vpenjanje hlodov; teh. dvigalni voziček transportni voziček, s katerim se breme lahko tudi dvigne; žel. prtljažni voziček akumulatorski voziček s prikolicami za prevoz prtljage od skladišča do službenega vagona
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
invalídski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti
nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti
- invalídsko prisl.:
invalidsko upokojiti koga
SSKJ²
rôčen2 -čna -o prid. (ō)
nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek
nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice; ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavek
- rôčno prisl.:
ročno delati, prati; sam.:, pog. potegniti ročno ročno zavoro
SSKJ²
tetraplégik -a m (ẹ́)
kdor ima tetraplegijo: spremljevalec tetraplegika; avto za tetraplegika; po nezgodi je postal tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček; paraplegik in tetraplegik
kdor ima tetraplegijo: spremljevalec tetraplegika; avto za tetraplegika; po nezgodi je postal tetraplegik, priklenjen na invalidski voziček; paraplegik in tetraplegik
SSKJ²
vozíčkar -ja m (ȋ) ekspr.
1. invalid, ki za gibanje potrebuje invalidski voziček: teren so prilagodili potrebam vozičkarjev; izgradnja klančin za vozičkarje / tekmovanje invalidov vozičkarjev
2. eden od staršev, ki pelje otroka v otroškem vozičku: mladi starši vozičkarji
3. kdor pospravlja, prevaža nakupovalne vozičke v velikih trgovskih središčih: vozičkar je pospravljal nakupovalne vozičke
1. invalid, ki za gibanje potrebuje invalidski voziček: teren so prilagodili potrebam vozičkarjev; izgradnja klančin za vozičkarje / tekmovanje invalidov vozičkarjev
2. eden od staršev, ki pelje otroka v otroškem vozičku: mladi starši vozičkarji
3. kdor pospravlja, prevaža nakupovalne vozičke v velikih trgovskih središčih: vozičkar je pospravljal nakupovalne vozičke
Število zadetkov: 5
Dostopnost