Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Amsan -a m osebno lastno ime Amasa: Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).
Svetokriški
Joab -a m osebno lastno ime Joab: Joab im. ed. je bil navuzhil eno Thecuitersko sheno, koku imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel zhes Abſolona ǀ Joab im. ed. General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga dellal ǀ kadar Ioab im. ed. je tu shlishal ſe je bil prestrashil ǀ Gioaba im. ed. je bil resdrashil zhes Amaſa ǀ ſe boym de ſe bò vam sgodilu kakor Generalu Ioabu daj. ed. ǀ Firsht Abſolon je vezhkrat bil poslal vabit, inu lepu proſſit Generala Joaba tož. ed. ǀ je bil poslal klizat Joaba tož. ed. Generala ǀ sakaj ti neushlishish Ioaba tož. ed. Joáb, Davidov poveljnik vojske (SP 1 Kr 1,19)
Svetokriški
nesrečen -čna prid. nesrečen: en nesrezhen im. ed. m zhlovek je bil shal na ohzet k' enimu Krajlu bres ohzetniga guanta ǀ Oh neshrezhen im. ed. m, inu nepametn greshnik ǀ nasrezhen im. ed. m bosh gnadi Boshij vumerl, inu v'grob paklenski pokoppan ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni im. ed. m dol. hlapez ǀ ta nasrezhni im. ed. m dol. Ioab nej bil te milosti Boshje deleshen ǀ taisti neſrezhini im. ed. m dol. zhlovik … nej vejdil kaj odgovorit ǀ s'suojo vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna im. ed. ž Gospa ǀ precleta, inu neſrezhena im. ed. ž jeſt ǀ ſtrashna ſmert te nesrezhne rod. ed. ž dushe ǀ bò reſveſselila, inu resvetila to shalostno temmò tuojga nesrezhniga rod. ed. s rojstva ǀ takorshnem ſe sgody raunu kakor unimu nesrezhnimu daj. ed. m Purgariu ǀ enimu nasrezhnimu daj. ed. m greshniku je bil jesik saresal ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu fardamaniu shlushila, Kakor vni nesrezhni daj. ed. ž sheni od Katere piſhe Ioan ǀ reun, inu neſrezhen tož. ed. m konez ſó ſturili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga tož. ed. m ži. Gospuda Felix imenuivaniga ǀ tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga tož. ed. m ži. de Vekoma sturiti ǀ neſrezhno tož. ed. ž ſmert bomo ſturili ǀ vidi to nesrezhno tož. ed. ž, inu fardamano Nuno ſestrizhno svojo ǀ Inu li s'unem nasrezhnem or. ed. m kraiſsom sposnajte ǀ ta dua nesrezhna im. dv. m zholnaria ſta bila sgorela ǀ Neſrezhni im. mn. m pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè, inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ bodo eni nesrezhni im. mn. m dneve prishli ǀ Oh nesrezheni im. mn. m, inu preprosti takshni ludje ǀ oh nesrezhni im. mn. m zhaſsi naſhij ǀ Oh reuni, inu neſrezkni im. mn. m my ǀ neKatere nesrezhne im. mn. ž dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ reuni stan teh nasrezhnih rod. mn., inu reunih greshniku, inu greshinz ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim daj. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne tož. mn. m zhaſſe ǀ te greshne neſrezhne tož. mn. ž dushe pres vſiga konza martraio primer.> sò … Neſrezhnishi im. mn. m, kakor una dua Iogra, katera ſta shla v'Emaus
Svetokriški
skrinja -e ž skrinja: skrinia im. ed. Stariga Teſtamenta je bila ena podoba tiga S. Rus. T. ǀ Taista skrinja im. ed. te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje je pobila ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia im. ed. tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſkrinia im. ed. Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh ǀ ta shrinja im. ed. Boshia je imela is voſa dol paſti ǀ tvoja skrjuia im. ed. je dobru ſaperta, inu ſaklenena, de tatije okraſti tebe nemoreo ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie rod. ed. Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij daj. ed. Boshij perblishat ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali ti skryni daj. ed. ſtariga Teſtamenta ǀ Skrinio tož. ed. Boshio Sò ijm bily vſeli ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo tož. ed. Boshjo poslatiti ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo tož. ed. Boshjo ǀ eno shrinjo tož. ed. v'taisti sagledajo ǀ je en Kamen v'shkrinio tož. ed. vergel ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio tož. ed. gledat ǀ v'taisti skrini mest. ed. ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ v'shrinij mest. ed. najdejo ſerce leshati ǀ pred leto skrinio or. ed. od veſſelja, inu andohti je skakal ǀ Prèd taisto zhudno, inu S: Skrinjo or. ed., ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje tož. mn. vſe resverſhene ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje tož. mn., olmare, inu mise ǀ gredò v'skrijnie tož. mn. gledat ǀ ſo bilij shli po skriniah mest. mn. denarje ijskati ← stvnem. scrīni ‛skrinja’ ← lat. scrīnium ‛tok, podolgovata okrogla škatla za hranjenje knjižnih zvitkov, mazil ipd.’; → arka
Svetokriški
spomneoč prid. vedoč: Kakor Vriaſs, kateri nej hotel damu h'svoy sheni pojti, ſpumniozh, de ſkrinia Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh (II, 319)
Svetokriški
šoter -ja m šotor: ſtoii na Altoriu pòd shoteriam or. ed. podobe tiga kruha (II, 438) ǀ je bil sapovedal praſnovati Praſnik teh shoteriou rod. mn. (V, 360) ǀ ſkrinia Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh mest. mn. (II, 319) → šotor
Svetokriški
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Svetokriški
Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
Svetokriški
goljuf -a m goljuf: ta je bil goluf im. ed., kakor Ioab ǀ Perpravij ta paklenski goluff im. ed. to bogo dusho v'greh ǀ Obari mene Bug s' takorshnem golufam or. ed. tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ tatye golufi im. mn., inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ ner vezh lushnikou, inu golufou rod. mn. ſe najde ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe tož. mn., inu golufize ← it. gaglioffo ‛malopridnež, lopov, postopač’
Število zadetkov: 10
Dostopnost